Nekdanji zunanji ministrici Tanji Fajon je spodletelo. Ni ji uspelo priti do dobro plačane službe v evropskem diplomatskem establišmentu. Kot namreč vemo, je pretendirala na mesto predstavnice Evropske unije za Sahel, a je visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas njeno kandidaturo umaknila, domnevno pod pritiskom Janševe vlade in njenih zaveznikov v Evropski ljudski stranki. To je izzvalo razočaranje in ogorčenje nje same in njenih levičarskih podpornikov, češ kakšna škoda se dela ugledu Slovenije in da je država izgubila priložnost, da dobi “svojega človeka” na pomembnem položaju.
Pri teh očitkih je prednjačila kar predsednica države Nataša Pirc Musar. A je pri tem – ne sicer edina – ponovno demonstrirala ne samo svojo pristranskost, ampak izrazita dvojna merila. Pogosto se namreč zaklinja na pravno državo, spoštovanje pravil in transparentnost postopkov. V primeru kandidature Fajonove pa so bila pravila drastično kršena. Ne le, da aktualna vlada o njej ni odločala, saj z njo ni bila niti seznanjena; tudi prejšnja vlada, katere članica je bila Fajonova, ni sprejela odločitve o kandidaturi. Slednjo je podpisala Fajonovi podrejena uradnica na zunanjem ministrstvu – ki je bila za nagrado imenovana na veleposlaniško mesto. Tukaj torej ni šlo zgolj za kršenje predvidenih procedur, ampak za resen sum zlorabe položaja za pridobitev materialne koristi. Kaže, da je bilo delovanje Fajonove na mestu ministrice usmerjeno v to, da si po izteku mandata zagotovi ugodno eksistenco na mednarodnem parketu.
Očitki predstavnikov leve opcije zaradi nasprotovanja kandidaturi Fajonove niso verodostojni, saj so oni sami večkrat zavrnili podporo kandidaturam za pomembne položaje ljudem, ki niso bili prave politične barve (Lojze Peterle, Boštjan M. Zupančič). Očitno je tudi, da takrat, ko gre za “naše”, pravna država postane povsem brezpredmetna. Ti lahko po mili volji kršijo pravila in zlorabljajo procedure. Ali če parafraziramo ljubljanskega župana Zorana Jankovića: dokler so odkriti nasprotniki politike Janeza Janše, se jim nič ne zgodi.
Levi hinavci
Najbolj “v nebo vpijoča” demonstracija te mentalitete se kaže v odnosu do letos sprejete novele zakona o parlamentarni preiskavi. Njeno uveljavitev skuša levica na vsak način preprečiti. Tako jim je uspelo zbrati podpise za razpis referenduma. Za ta namen so angažirali svojo celotno vojsko podpornikov iz vrst nevladnikov, kulturnikov in akademikov. V glavnem gre za same znane obraze – “običajne osumljence”, bi lahko rekli. V prve vrste so postavili “iz naftalina potegnjene” propadle politike in že dolgo izpete intelektualce. Ti zdaj kričijo o tem, da se nam obeta politična policija, da bodo ljudje preganjani iz političnih razlogov in da bo kršena njihova zasebnost. A prav to so v prejšnjem mandatu počeli njihovi politični prijatelji; zlorabili so parlamentarno preiskavo za to, da so preganjali lastnike “politično neprimernih” medijev, njihove urednike in novinarje, brskali po njihovih računih in razkrivali zasebne podatke. Ali so ti dušebrižniki, ki zdaj kričijo, da nova vlada uvaja avtoritarizem, takšno početje obsojali? Seveda ne. Za takšne obstaja samo ena oznaka – hinavci!
Dr. Matevž Tomšič