Ljubljansko tožilstvo je proti Dušanu Josipu Smodeju, nekdanjemu vodji društva Fotopub, vložilo nov obtožni predlog zaradi dveh kaznivih dejanj goljufije. Vročitev mu do danes še ni uspela, saj se še vedno nahaja v tujini.
Po podatkih, ki so jih posredovali sodišču, gre za sum goljufij, povezanih z delovanjem društva in porabo javnih sredstev. Dušan Smodej se vročiti obtožnega predloga uspešno izmika. Podobne težave je imelo sodišče že pri prvi obtožnici, ki so jo vložili marca 2025 – skoraj leto dni so potrebovali, da so mu jo končno vročili.
Fotopub je med letoma 2018 in 2021 od Ministrstva za kulturo prejel skoraj 53.000 evrov za projekt Festivalpub, leta 2015 pa še dodatnih 2.200 evrov. Smodej je na razpis Mestne občine Ljubljana prijavil tudi projekt Slovenski pasijon oziroma Krst na Triglavu. Končnega poročila leta 2022 ni oddal, zato so mu z občine po več kot pol leta poslali zahtevek za vračilo 4.000 evrov sofinanciranja, poroča Dnevnik. V sklopu preiskave se je izkazalo tudi, da društvo sodelavcem in podizvajalcem pogosto ni plačevalo opravljenega dela. Tožilstvo za zdaj ni razkrilo natančne višine škode niti, v čigavo škodo naj bi šlo, a gre očitno za zlorabo sistema, ki je dolga leta velikodušno financiral določene kulturne projekte.
Smodej je v javnosti znan predvsem zaradi afere Fotopub, ki je avgusta 2022 pretresla del kulturne scene. Na podlagi anonimnih pričevanj so se pojavili očitki, da naj bi na »umetniških« zabavah mlade ženske proti njihovi volji omamljali z drogo GHB ter se nad njimi spolno in fizično izživljali. Kriminalisti so opravili več kot 80 razgovorov in pregledali preko 5.000 spletnih objav. Smodeja so ovadili zaradi kaznivih dejanj v škodo dveh domnevnih žrtev. Sam je vse očitke zanikal in se kmalu umaknil v tujino, kjer je nadaljeval svojo umetniško dejavnost. Predobravnavni narok v glavni zadevi je potekal v začetku julija, Smodej pa se ga je udeležil le prek videopovezave iz tujine. Tudi v tej zadevi se postopki vlečejo že več let, kar znova odpira vprašanje učinkovitosti slovenskega pravosodja, ko gre za osebe, ki se uspešno skrivajo v tujini in so hkrati leta prejemale javna sredstva.
In prav tukaj se kaže, kako zaščitena je levičarska “elita”. Naš portal je že junija letos na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od tožilstva zahteval obtožnico v zadevi Fotopub. Po skoraj dveh mesecih je Vrhovno tožilstvo zahtevo zavrnilo – z obrazložitvijo, da gre za varstvo osebnega življenja oškodovank (ena od njih je bila v času dogodkov še mladoletna), da postopek še ni pravnomočno končan in da bi razkritje lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Javnost je bila že na predobravnavnem naroku izključena.
Zanimivo pa je, da so osrednji mediji v preteklosti o sodnih zadevah – zlasti tistih, ki so zadevale Janeza Janšo (npr. zadeva Patria) – poročali precej svobodneje, pogosto z detajli iz “dobro obveščenih virov”. Ko pa gre za akterja iz levičarskih in novo-kulturnih krogov, ki se postopka udeležuje kar prek videoklica iz tujine, medtem ko je leta požiral javni denar, pa veljajo očitno druga, privilegirana pravila. Dvojna merila so očitna: za nekatere je transparentnost sveta, za druge pa “zaščita zasebnosti” in “človekovih pravic” – tudi tistih, ki se uspešno skrivajo pred pravosodjem.
Tanja Brkić