“Vse se vrača, vse se plača. Račun, ki ga nabija kulturnikom, si beležimo,” je na Facebook zapisala poslanka Gibanja Svoboda Sara Žibrat. Gre za jasno politično grožnjo z obračunavanjem in maščevanjem zaradi izstopa iz pogodbe o zavodu, ki bi davkoplačevalce stal več kot milijon evrov letno. Predvidenih je bilo 19 zaposlenih, od tega le trije plesalci. Preostalih 16 mest bi zasedli birokrati, funkcionarji in administrativni kader.
To realnost je v sredo razkrila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc, ko je sporočila, da ministrstvo izstopa iz pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Gre za klasičen model, ki smo ga že večkrat videli: zavod naj bi bil v prvi vrsti namenjen zaposlovanju političnih prijateljev in somišljenikov Levice na račun davkoplačevalcev. Izstop iz pogodbe jih je zato očitno dodobra razburil.
Poslanka Žibrat tule grozi, da se bodo *zapomnili* ukinitev Zavoda za moderni ples. Ki bi stal več kot 1 milijon letno z 19 zaposlenimi. 3 od tega so plesalci. Blagajničarke, mehaniki, negovalke in samohranilke bi torej morale financirati 16 funkcionarjev, drugače bo maščevanje? pic.twitter.com/RZK2bg9L14
— brutusReloaded (@brutus91101394) August 11, 2026
Fridl Jarc je bila jasna: pogodba, podpisana aprila letos še pod prejšnjo oblastjo, je bila že od začetka pomanjkljiva in v praksi neizvršljiva. Po pregledu dokumentacije so na ministrstvu ugotovili, da je sistematizacija predvidevala 19 delovnih mest, od tega le tri za plesalce, dve mesti pa sta bili rezervirani za pomočnika direktorja – privilegij, ki ga drugi javni zavodi ne poznajo. Stroški plač bi znašali okoli 900.000 evrov letno. “To ni v skladu z načeli, ki jih zagovarjamo – čim manj birokracije in čim več ustvarjalnosti,” je poudarila ministrica.
Pogodba ni jasno določala, katera ustanoviteljica izvaja ustanoviteljske pravice, kdo financira katere zaposlene in na kakšni podlagi se zagotavljajo sredstva. Aneks po njenem mnenju ne bi zadoščal. Sredstva, ki so bila predvidena za zavod, bodo v prihodnjem letu v celoti ostala na področju sodobnega plesa. Ministrstvo razmišlja o samostojni proračunski postavki in komisiji za razvoj plesne umetnosti – torej o podpori ustvarjalnosti, ne o vzdrževanju še ene birokratske strukture.
Kako je nastal ta projekt
Zavod je bil ustanovljen še v času ministrice Aste Vrečko. Vlada je sklep sprejela novembra 2025, pogodbo so podpisali aprila 2026, za vršilca dolžnosti direktorja pa so postavili Simona Karduma. Načrtovano je bilo 560.000 evrov letno iz državnega proračuna, manjši prispevki občin Celje in Nova Gorica ter do 4 milijone evrov kohezijskih sredstev. Sedež bi bil v Celjskem domu, dodatni prostori v Novi Gorici. Občini bi prispevali zgolj pisarne in denar za po enega zaposlenega.
Še ena tovarna zaposlitev za “svoje” – in skoraj 9 milijonov luknje
Gre za večkrat viden model zaposlovanja “svojih”. Odvetnik Radovan Cerjak je razmerje med plesalci in birokrati ponazoril z jasno primerjavo: “To pomeni, kot bi neko proizvodno podjetje imelo zaposlenih 10 delavcev v proizvodnji in 100 ljudi v administraciji.” Dodal je, da je Vrečkova ob odhajanju želela zagotoviti še nekaj dobro plačanih delovnih mest za svoje leve tovariše – na račun države. “Naj se odpočijejo vsaj 4 leta. Dovolj je bilo,” je sklenil, poroča Moja Dolenjska.
Podobna opažanja ima tudi javnost, ki se je na izstop pozitivno odzvala: “Ko vidiš, da je bivša ministrica Asta Vrečko (Levica) v vrhuncu svoje kulturne vizije ustanovila Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti, ki bi po sistematizaciji imel kar 19 zaposlenih… od tega samo tri plesalce, dva pomočnika direktorja in še 14 »naših«, ki bi skrbeli za razvoj, podporo in povezovanje (predvsem lastnih plačilnih list), plače pa bi požrle skoraj milijon evrov letno… ja, to ni kulturna politika. To je vrhunski primer, kako se pod plemenito krinko »razvoja umetnosti« skrije čista, klasična, nesramna kadrovska politika. Nova ministrica Ignacija Fridl Jarc je danes (11. 8. 2026) zelo mirno in zelo jasno povedala tri neprijetne stvari: -denarja v proračunu za 2026 ni, -osnovne dokumentacije (kadrovski načrt, program dela, finančni načrt) ni, -pogodba je neizvršljiva. In da bodo tista sredstva, ki so bila namenjena temu birokratskemu baletu, raje usmerili neposredno k ljudem, ki dejansko plešejo – in ne k tistim, ki o plesu samo pišejo poročila, sestavljajo seje in žigosajo obrazce. To ni “napad na kulturo”. To je preprosto zdrava pamet, ki se je za trenutek spomnila, da davkoplačevalski denar ni neskončen fond za zaposlovanje prijateljev. Ker če imaš zavod, kjer so plesalci v manjšini, birokrati pa v premoči… potem to ni zavod za sodobni ples. To je Javni zavod za razvoj sodobnega zaposlovanja naših. In ja – jeza je ne samo upravičena. Je skoraj obvezna,” je zapisal profil na X.
Ko vidiš, da je bivša ministrica Asta Vrečko (Levica) v vrhuncu svoje kulturne vizije ustanovila Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti, ki bi po sistematizaciji imel kar 19 zaposlenih… od tega samo tri plesalce, dva pomočnika direktorja in še 14 »naših«, ki bi skrbeli… pic.twitter.com/NCaC9fy3rA
— PATRIOTS.EU (@Neoultra14) August 11, 2026
Še posebej v luči dejstva, da je novo vodstvo ministrstva zaradi povečane porabe v času Vrečkove ugotovilo primanjkljaj 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta in ob dejstvu, ki ga je izpostavil profil na X: “Ob vsem vzrezgetavanju, zakaj je ministrica za kulturo ukinila Zavod za sodobni ples (ca 1 milion letno), saj je sodobni ples ključnega pomena za razvoj kulture itd spomnimo, da je peticijo za ohranitev Zavoda podpisalo zgolj 912 (!) ljudi. Toliko o tem.”
Ob vsem vzrezgetavanju, zakaj je ministrica za kulturo ukinila Zavod za sodobni ples (ca 1 milion letno), saj je sodobni ples ključnega pomena za razvoj kulture itd spomnimo, da je peticijo za ohranitev Zavoda podpisalo zgolj 912 (!) ljudi. Toliko o tem. https://t.co/mZqz3PEaQp pic.twitter.com/PK58n1eGSH
— brutusReloaded (@brutus91101394) August 12, 2026
A.H.