Definicija neumnosti: Zeleni aktivisti se očitno aktivno borijo za podnebne spremembe

Datum:

Greenpeace Slovenija je v začetku avgusta 2026 pred Nuklearno elektrarno Krško (NEK) izvedel akcijo s sloganom “Ohlajamo JEK namesto podnebja”. Na fotografiji sta aktivista držala rumen transparent ob reki Savi, v ozadju pa so se videli hladilni stolpi elektrarne. Sporočilo je bilo jasno: jedrske elektrarne naj bi zaradi vročine in nizkega pretoka rek morale ustavljati delovanje, zato da ne bi pregrevale okolja. Odgovor po njihovem mnenju leži izključno v obnovljivih virih, energetski učinkovitosti in shranjevanju energije.

A ta akcija ni le površinska. Razkriva, kako daleč so pripravljeni iti nekateri “okoljevarstveniki”, da bi spodkopali zaupanje v jedrsko energijo – tudi za ceno dejstev.

Slogan, ki nima smisla

Trditev, da NEK “ohlaja” namesto podnebja, je v nasprotju z osnovnimi podatki. Nuklearna elektrarna Krško vsako leto prihrani približno 4,6 milijona ton CO₂, ki bi jih sicer v ozračje izpustila termoelektrarna podobne moči. Ko NEK ne obratuje – na primer med remonto – se izpusti CO₂ v Sloveniji občutno povečajo. Podatki kažejo, da se v takem mesecu emisije dvignejo za okoli 150 gCO₂ na kilovatno uro, kar pomeni skoraj 76.000 ton dodatnega ogljikovega dioksida.

Grafi proizvodnje električne energije jasno pokažejo, kako velik delež stabilne, nizkoogljične energije prispeva NEK. Če bi jo zaradi vročine popolnoma ugasnili, kot si želi Greenpeace, bi manjkajočo elektriko v večernih urah morali nadomestiti predvsem termoelektrarne. V trenutnih razmerah drugih virov preprosto ni dovolj.

Kaj Greenpeace zamolči o hlajenju

Jedrske elektrarne potrebujejo hlajenje, to je res. A NEK ni odvisna zgolj od pretoka Save. Že leta si pomaga s hladilnimi stolpi, ki so jih z leti dogradili in jih je mogoče po potrebi še razširiti. To je standardna in preverjena tehnologija, ki omogoča delovanje tudi v obdobjih suše in vročinskih valov. Greenpeace te informacije sistematično izpušča, ker ne ustrezajo njihovemu narativu.

Selektivna skrb za okolje

Najbolj zgovorno pa je, kaj Greenpeace v tem času ni opazil. V hrvaškem Gospiću so odkrili približno 35.000 ton nezakonito odloženih nevarnih odpadkov – težkih kovin, mikroplastike in drugih strupenih snovi. Del teh odpadkov je prišel tudi iz Slovenije. Gre za resno onesnaženje tal, okolja in potencialno tudi vodnih virov. Prebivalci so zaskrbljeni, zahtevajo ukrepanje, medtem pa se Greenpeace raje fotografira pred NEK.

To ni naključje. Ko gre za jedrsko energijo, se aktivizem spremeni v ideološko gonjo. Cilj ni več varovanje okolja, temveč spodkopavanje javnega zaupanja v enega redkih virov, ki dejansko prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.

Ne nasedati propagandi

Namigovati, da je za izredno sušo kriva tudi NEK – elektrarna, ki deluje ponoči, pozimi, med poplavami in v vročinskih valovih – je podlo. Namesto resne razprave o prilagajanju na podnebne spremembe in o stabilni, nizkoogljični oskrbi z energijo, Greenpeace sušo izkorišča kot orodje protijedrske propagande.

Dejstva so jasna: NEK ni problem, temveč del rešitve. Dokler bodo nekateri »okoljevarstveniki« raje iskali sovražnike med najčistejšimi viri energije, kot pa se soočali z resničnimi okoljskimi katastrofami, bodo njihove akcije ostajale točno to, kar so – spektakularne, a vsebinsko prazne.

T.P.

Sorodno

Zadnji prispevki

Revizije razkrivajo nove več desetmilijonske luknje, ki jih je zapustila Golobova vlada

Reorganizacija ministrstva za okolje in prostor je poleg 36,8-odstotnega...

Janša: Danska ima razumno levico – Slovenija pa zgolj odtenke skrajnosti

Danska socialdemokratska premierka Mette Frederiksen je v ostrem nastopu...

Se nam obeta državljanska vojna?

Nesposobnost sprijaznjenja Golobove koalicije z izgubo oblasti dobiva zastrašujoče...

[Intervju] Luka Svetina: “V ZNP želimo med svoje člane pritegniti več mladih in jim približati naše delo”

Luka Svetina, eden prepoznavnejših obrazov slovenske televizije, je junija...