Nesposobnost sprijaznjenja Golobove koalicije z izgubo oblasti dobiva zastrašujoče razsežnosti. Presega običajne odzive, celo Trumpove tožbe o ukradenih volitvah. Vreščanje dobiva tak obseg, da se sprašujemo, ali ne povzroča doslej nevidene reakcije napoved preganjanja korupcije, kar bi bilo laže razumljivo. Ne skrivajo, da si hočejo zavarovati privilegije titoizma, pravico do kraje in zlorabe državne lastnine. Dodatno čudenje ali potrditev te slutnje povzroča ravnanje Združene liste, ki je v vladi opravljala vlogo, kakršno imajo na kolesarskih dirkah oskrbovalci vodilnih s hrano in vodo. Izgubila je razsodnost, ki jo je občasno izkazoval njen predsednik Matjaž Han. V svoji intelektualni revščini se ne zadovoljujejo več s pomočjo predsednice države, Kučana in Jankovića niti z bedno kolaboracijo RTVS, ampak so vpoklicali že davno upokojene politike. Tudi take, ki so pod geslom »Istro Istranom« zahtevali slovensko Istro za Hrvaško. Je na višku zgolj histerija ali smo tik pred tem, da začnejo korakati po naših krajih z orožjem? Slišati je pozive k čiščenju, kar spominja na znamenito Kardeljevo depešo Kidriču z dne 25. junija 1945, ki je temeljno materialno dokazilo o tem, kdo in s kakšnim izrazoslovjem je vodil povojne umore.
Sedanje politične razmere postajajo zlata jama za prihodnje družboslovne raziskave številnih vrst in pristopov. Kot temeljno vidimo sveto prepričanje golobic nekdanjega parlamenta, ki so že v predstavitvenih nastopih prihodnjih ministrov videle vesoljni potop slovenske demokracije. Te pod Golobom dejansko ni bilo, ampak smo bili priča njeni farsi. Ne gre za vprašanje ideologije in še manj levičarstva, ampak za demonstracijo prepričanja, da so bili oni iz nekakšne, samo njim znane zgodovinske sile in logike izbrani za vladanje. Gre za neko novo vrsto izbranega, za večno vladanje predestiniranega »naroda« – za neko vrsto levičarskega plemstva, ki mu pripadnost nekdaj vladajočim daje vnaprejšnje pravice v družbi.
Naslednje presenečenje je odnos do narodnosti predsednika državnega zbora. Česa takega slovenski nacionalist ne bi nikoli zmogel. Ker ni šel v koalicijo z Golobom, je postal vse, samo človek ne. Odkrito namigujejo na njegovo srbstvo, ki naj bi imelo prirojeno nagnjenost k bizantinizmu, podkupljivosti in verolomstvu. Izrabljajo vsega obsojanja vredne grehe njegovega političnega pristaša, mu očitajo davčne dolgove, hkrati pa »pozabljajo«, koliko davkov so odpisali Jankovićevim. Opozicija je temelj, predpogoj demokracije. Zato mora biti v svojih kritikah in napadih vsaj minimalno verodostojna – zaradi svoje in naše prihodnosti. Lomastenje vseskozi in vsevprek ter nastopi v imenu pravice do oglašanja v stilu »ne bom tiho« pa sodijo v vrsto družinskih prepirov in bojev za kvazižensko emancipacijo; sodijo v nekdanje šankovske prepire pod visokim »gasom« ali pa v burke iz človekovih pravic in feminizma. Politika ni cirkus in karkolizem. Predvsem pa ni zabava, še manj pa selitev fizičnega svingerstva v politiko, kjer je v imenu političnega cilja vse dovoljeno in moralno.
Slovenska Armani levica, ki je izgubila volitve oziroma oblast, bo moralno in politično še posebno odgovorna zaradi spodbujanja in širjenja antisemitizma v Sloveniji. Pretresen sem ob angažmaju predsednice republike! V slovenski zgodovini antisemitizem ni bil nikoli tako prisoten in močan. Bil je verski, socialen in antikapitalističen, golobizem s svojimi pritiklinami pa vsiljuje rasnega. Izraelsko-palestinska vojna kljub vsej svoji krutosti ni vsesplošno judovska. Odnos do Judov vse bolj spominja na tistega, ki so nas ga učili v JLA: »Ubij Švabu«. Leta 1991 so isti dokazali, da so pod »Švabe« razumeli tudi Slovence.
Golobova vlada in vsa njena kvazi-levičarska suita še posebno izrabljata vrednote socialnega in političnega boja delavskega razreda v zgodovini. Njihovo levičarstvo je tako sprevrženo, nizkotno, sovražno do svobode in demokracije ter zaničljivo do delavskega razreda, da se človeku v želodcu obrača, njeni pristaši in zagovorniki pa se mu gabijo. Zloraba socialnih bojev je najpodlejši politični kriminal! Oligarhija, tak je tvoj rezultat: »Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je v obdobju med letoma 2022 in 2026 narasla z 12,1 na 14,3 odstotka, pri čemer se je število oseb pod pragom povzpelo na skoraj 300.000!«
Dr. Stane Granda