Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović je danes obiskal Azilni dom na Viču, kjer se je seznanil z razmerami in opravil razgovore z zaposlenimi. Obisk je potekal v okviru dolgotrajnega spremljanja migrantske problematike, na katero že leta opozarjamo tako na našem medijo, kot prebivalci Ljubljane in okolice, obmejni prebivalci in tamkajšnji župani.
Zoran Stevanović je po obisku poudaril, da razmere v azilnem domu zahtevajo takojšnje ukrepanje. “Po spremljanju migrantske problematike pri nas in po določenih pogovorih z lokalnimi prebivalci po Ljubljani sem danes obiskal azilni dom in opravil razgovore z zaposlenimi. Ljudje, tam je res divji zahod,” je uvodoma dejal.
Po njegovih besedah je policija samo danes preko noči tja pripeljala več kot 60 ilegalnih migrantov, kar se dogaja skoraj vsako noč. “Nekaj se jih seveda samo na hitro naje, preobleče; predvsem iz Bangladeša in Pakistana so taki, ki tu postanejo nared in potem zbežijo naprej. Maročani pa Libijci zaprosijo za azil,” je pojasnil.
Divji zahod! pic.twitter.com/MFp1hWyiy4
— Resni.ca (@resni_ca) August 20, 2026
Stevanović je opozoril na težave z identifikacijo in dolgimi postopki: “In ne da bi vedeli, kdo so to zares, kakšna je njihova preteklost – imajo oni tukaj namestitev in prosto gibanje. In to res dolgo časa. Obstajajo ljudje, ki vlečejo postopke za azil tudi po šest let. In na ta način imamo mi neko maso ljudi, za katere sploh ne vemo, kdo so, kakšna je njihova preteklost. Leta pa se lahko gibljejo brez nadzora.”
Po uradnih podatkih in poročilih AIDA (Asylum Information Database) povprečni čas vsebinskega odločanja na prvi stopnji v Sloveniji znaša približno 174 dni (leto 2024) oziroma 277 dni (leto 2025). Nekateri postopki, zlasti zaradi pritožb na sodiščih ali dublinskih postopkov, trajajo več kot dve leti; v azilnem domu je trenutno pet oseb, ki so tam nastanjene že več kot pet let. Stopnja priznanja mednarodne zaščite je nizka: leta 2024 je bilo med več kot 5600 prošnjami priznanih le 184 statusov (okoli 3 odstotke), v letu 2025 pa še manj. Velik del prosilcev (po ocenah okoli 80 odstotkov) državo samovoljno zapusti že v prvih tednih.
“V središču Ljubljane, pazite, splošno znano pa je, da je ravno ta maroško-libijska naveza prodrla trg z mamili v Ljubljani,” je nadaljeval Stevanović. Še posebej je izpostavil primere oseb, ki so storile huda kazniva dejanja: “In zdaj, da je stvar še hujša, imamo storilce hudih kaznivih dejanj, ki jim je bil izrečen ukrep izgona iz države, vložijo pa samo neko vlogo za mednarodno zaščito in ta zadrži izvršitev. In ta človek se spet prosto giblje po Ljubljani.” Ta del trditve je v skladu z veljavno zakonodajo. Vložitev prošnje za mednarodno zaščito ima v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti in evropskimi direktivami praviloma suspenzivni učinek – zadrži izvršitev ukrepa odstranitve oziroma izgona do pravnomočne odločitve o prošnji (z določenimi izjemami pri ponovnih prošnjah ali dublinskih predajah). To je znana praksa, ki jo priznavajo tudi pristojni organi.
Stevanović je zato predlagal dva konkretna ukrepa
Poudaril je tudi obremenjenost zaposlenih: “Morali bi videti, kako obremenjeni so tam zaposleni, ki delajo z migranti.” Prvič, da se azilni dom čim prej preseli iz Ljubljane nekam v samotne dele, ob zeleni meji. Drugič, da se takoj začnejo postopki za skrajšanje azilnih postopkov na najkrajši možni rok. “Takojšnja odprava seveda ilegalnih migrantov iz Slovenije – itak se skoraj noben od azilov ne odobri. Odprava je pa nujna tudi teh drugih anomalij, zaradi katerih se lahko migrant kot storilec hudega kaznivega dejanja sploh prosto sprehaja po Ljubljani,” je sklenil.
Obisk prihaja v času, ko so nedavni dogodki v španski enklavi Ceuta znova postavili nezakonite migracije v središče evropske in slovenske politične razprave. Stevanović je poudaril, da problematike ni več mogoče ignorirati.
A.H.