Potem ko je nekdanji šef Sove Rajko Kozmelj v luči razkritij v zvezi s predsedničino prijateljico v enem izmed televizijskih nastopov opozoril, da so “potencialna varnostna tveganja izredno visoka, saj obveščevalne službe velikih držav, ki uveljavljajo svoje interese, uporabljajo tako imenovane mehke pristope, s katerimi skušajo priti ravno do oseb, ki so v neposrednem stiku z varovano osebo, torej z osebo, od katere želijo pridobiti podatke”, sedaj ameriški inštitut Robert Lansing izpostavlja, da bi moralo osrednje vprašanje za Sovo predstavljati, “ali bi lahko tretja stran prek Krivolucke pridobila dostop do informacij, najožjega kroga predsednice ali procesov odločanja v njeni okolici?”
Ameriški inštitut Robert Lansing, kjer so po navedbah Dnevnika aktivni veterani ameriške obveščevalne agencije CIA, je pod drobnogled vzel afero, ki Slovenijo buri že celoten avgust. Čeprav ocenjujejo, da trenutno dostopni viri ne kažejo na povezave z rusko obveščevalno službo, pa vseeno menijo, da dolgotrajno prijateljevanje Viktorije Krivolucke s slovensko predsednico republike predstavlja potencialni protiobveščevalni izziv za Ljubljano.
V analizi, v kateri omenjajo tudi poslanca SDS Žana Mahniča, ki je pozval k začasni prekinitvi obveščevalnih sestankov za predsednico in njeno osebje, izražajo prepričanje, da bi bilo v luči razkritih povezav na mestu, da bi bila izdelana ponovna varnostna ocena. “Obstaja veriga posrednih osebnih odnosov, ki upravičujejo protiobveščevalno preiskavo, vendar ne predstavljajo dokaza o vohunjenju.” Po njihovem je Krivolucko potrebno označiti kot “osebo z nenavadno povišanim protiobveščevalnim profilom tveganja zaradi kombinacije zgodovinskih povezav in tesnega dostopa do predsednice države, ne pa kot dokazano ali osumljeno rusko obveščevalko”. Ponovno varnostno preverjanje pa se jim zdi upravičeno, saj je od zadnjega preverjanja minilo že deset let, sedaj pa smo v primerjavi s takrat priča spremenjenim varnostnim razmeram.
Ker so se v luči zadnjega preverjanja spremenili položaj predsednice, varnostne razmere in tudi tveganja, tudi Kozmelj zagovarja prepričanje, da deset let staro preverjanje danes ne zadošča več. “Predsednica je postala predsednica leta 2022, še en dejavnik je tukaj pomemben, ukrajinsko-ruski konflikt,” je med drugim izjavil za Planet TV. Prav tako je pojasnil, da “iz tega razmerja lahko izhajajo različna varnostna tveganja, se pravi morda dostop do urnika varovane osebe, do odnosov s sodelavci, ožjimi, širšimi, prijatelji, družino, stanja v družini, stanja odnosov do oseb, na mnenje katerih veliko da”. Sicer pa so lahko še bolj občutljiva stališča, do katerih bi Krivolucka zaradi bližine predsednici lahko imela dostop. “Njena osebna stališča, morda druga stališča, ki se sedaj oblikujejo na državni, svetovni, evropski ravni, kjerkoli. Se pravi, vsi ti vplivi so lahko pomeni.” Tudi sam sicer ob tem pravi, da Krivolucke in predsednice nihče ne obtožuje vohunjenja.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki jo vodi poslanka Svobode Janja Sluga, se je želela v sredo dokopati do informacij, kaj je Sova uspela ugotoviti pred desetimi leti, a do tega naposled ni prišlo, ker je predsednica komisije sprejela odločitev, da se sejo prestavi. Svojo odločitev je utemeljila z navedbo, da ji vlada naj ne bi posredovala gradiva, ki ga je zahtevala. Na izvajanje poslanke Svobode se je sicer odzval poslanec Mahnič in v svoji objavi na X izpostavil prepričanje, da je lahko Slugovo sram. Kot pravi, je po njegovih informacijah direktor Sove Janez Stušek “lepo prosil Golobovo Slugo, da prestavi sejo Knovsa, ker je že imel kupljene letalske karte in rezerviran hotel, da pelje hči na koncert na Dansko”. “Pri tem je celo predlagal, da se seja izvede bodisi prej bodisi kasneje – na katerikoli drug datum, ki bi članom Knovsa ustrezal. Kljub prošnji Golobova Sluga ni prestavila seje KNOVS. Zato je pot na Dansko za danes odpovedal, s tem pa mu je nastalo več sto evrov stroškov. Ob 11.00 pa je Golobova Sluga sporočila, da je seja Knovsa prestavljena,” je izrazil v znak kritike. V izjavi za medije je poslanka Svobode sicer izjavila: “Jaz sem danes zjutraj prestavila. Pričakujem, da mi Sova sploh ne pošilja več nobenih opravičil, pričakujem, da se enostavno udeležijo seje, to, kar so po zakonu tudi dolžni.”
Še preden je Knovs uspel pregledati dokumente, so se v Levici in SD odločili, da afero razglasijo za politično diskreditacijo in objavijo pismo v bran predsednici. Da je parlamentarni nadzor v konkretni zadevi potreben, a da mora ta temeljiti na dejstvih, je prepričan ameriški inštitut, ki opozarja, da četudi Sova ne ugotovi ruske povezave, bi lahko sama polemika že imela destabilizirajoč učinek. “Če bi politične sile začele posameznike označevati za ruske agente brez zadostnih dokazov, bi lahko prišlo do paradoksalnega izida: vprašanje protiobveščevalne dejavnosti bi se lahko spremenilo v instrument notranjega političnega boja. Ta izid bi lahko sam po sebi služil interesom Moskve – tudi če Moskva nima nič opraviti z ustvarjanjem prvotne polemike,” sicer ravno tako pravijo.
Išče se zaroto
V zvezi z opozorilom ameriškega inštituta je poslanka Levice Nataša Sukič pričela iskati politično ozadje ali zaroto. “Saj vemo, kakšne so povezave in navezave med aktualno oblastjo in Trumpovo administracijo, vemo, kakšna so to razna prijateljstva, tako kot v primeru Izraela, in mislim, da to pove vse, iz katerih inštitucij prihajajo tovrstna opozorila,” je namreč izjavila po navedbah Planet TV. Če se pri nas išče zarote, ki pri levici tradicionalno vključujejo Janšo, pa se v državah, kot je Nemčija, postopa drugače, in sicer tako, da se gre v luči vse večjih hibridnih groženj v širitev pristojnosti lastnih obveščevalnih služb.

Na portalu Zanima.me so ob poročanju o izsledkih ameriškega inštituta pokazali, da je mogoče iz iste vsebine narediti dve nasprotni zgodbi. Podrobneje so analizirali poročanje Dnevnika in portala 24ur in med drugim prišli do zaključka: “Bralec 24ur izve, da obstaja protiobveščevalno tveganje in da RLI predlaga novo preverjanje. Toda glavno sporočilo članka je predvsem: tveganje ni dokaz vohunjenja, previdno pri političnem napihovanju afere. Glavno sporočilo Dnevnika pa je drugo: obstaja dovolj nenavadna kombinacija povezav in dovolj tesen dostop do predsednice države, da bi morala Sova tveganje ponovno oceniti” (podrobneje tukaj).
S. K.
