Vlada Janeza Janše uvaja tudi spremembe na šolskem področju. Minister za izobraževanje Borut Rončević in državna sekretarka Mojca Škrinjar sta na zadnji konferenci ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov napovedala vrsto sprememb. Minister Rončević pravi, da vlada v prosveti zasleduje štiri cilje: kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje, razbremenitev učiteljev ter krepitev njihove avtoritete, močnejšo povezanost znanja, raziskav in gospodarstva ter kreiranje boljših možnosti za mlade pri izobraževanju in s tem pozneje tudi pri zaposlovanju in osamosvajanju. O tem, kako to doseči, smo govorili z državno sekretarko in nekdanjo poslanko SDS Mojco Škrinjar.
Kot je bilo napovedano na konferenci z naslovom “Vzgojno delovanje za kakovostno vzgojo in izobraževanje”, bi morale šole učence predvsem naučiti, kako misliti. Vlada si bo prizadevala za krepitev ugleda učiteljskega poklica in avtonomije, rešitev kadrovske problematike, debirokratizacijo, reformo nacionalnega preverjanja znanja, uvedbo pripravljalnice za učence, ki ne obvladajo slovenskega jezika v zadostni meri, spremembo zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, predvidoma pa se bo uvedla tudi učiteljska zbornica.
Začetek mandata sta na področju izobraževanja zaznamovali dve potezi ministra. Prva, da bodo inšpektorji preverjali, ali se spoštuje določba zakona, da mora pred vsako šolo viseti slovenska zastava. Druga, da bodo prvošolci in dijaki na prvi šolski dan prejeli za darilo slovensko zastavo in ustavo. Predvsem slednja odločitev, ki je namenjena krepitvi aktivnega državljanstva in domoljubja med šolajočo mladino, je naletela na nepričakovan odpor. Oglasili so se celo v združenju ravnateljev. Njihova predstavnica Mojca Mihelič je celo javno dejala, da se bo otrokom podarilo knjigo, ki je niti starši otrok ne bodo vzeli v roke. Zakaj nekatere predstavnike učiteljev oz. ravnateljev moti ustava, ni povsem jasno. Koga moti ustava, smo povprašali državno sekretarko na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino Mojco Škrinjar.
Odgovorila je, da ustava moti tiste, ki ne marajo Slovenije. Zgoraj omenjeno izjavo predstavnice združenja ravnateljev pa je označila za “sramotno”.
Še pred tem pa je na družbenem omrežju X zapisala: “Podelitev preproste majhne knjižice Ustava RS kot darilo prvošolcem, prijazna gesta v smislu domoljubja, zakaj pa človek ne bi spoštoval in imel rad države, v kateri živi, je, presenetljivo, neverjetno in nepričakovano sprožila proces lustracije, bolje, samolustracije! Tako bo 1.september 2026 ne le pomemben mejnik v posameznikovi življenjski poti v letošnji generaciji, temveč bo tudi svetilnik ob luki, ki se imenuje Osvoboditev Slovenije.”
Podelitev preproste majhne knjižice Ustava RS kot darilo prvošolcem, prijazna gesta v smislu domoljubja, zakaj pa človek ne bi spoštoval in imel rad države, v kateri živi, je, presenetljivo, neverjetno in nepričakovano sprožila proces lustracije, bolje, samolustracije!
Tako bo… https://t.co/J78BnbuRMh— Mojca Škrinjar (@mojcaskrinjar) August 23, 2026
Pripravljajo pa se tudi spremembe učnih načrtov. Kot smo izvedeli na zadnji konferenci ravnateljic in ravnateljev, bo Zavod za šolstvo v prihajajočem obdobju spremljal uvajanje učnih načrtov, ki so bili s pomočjo evropskih sredstev prenovljeni v zadnjem obdobju. V prihajajočem šolskem letu se bo po novih učnih načrtih začelo poučevati v 1., 4. in 7. razredu, z izjemo štirih predmetov, ki jih bodo skladno z novimi učnimi načrti začeli poučevati v 6. razredu, poroča STA.
Rončevićeva ekipa pa razmišlja tudi o lastnih spremembah učnih načrtov. Kot je za naš medij razkrila državna sekretarka Škrinjar, bo namen poenostavitev le-teh. “Učni načrti bodo jasnejši, bolj operativni,” in posledično bolj prijazni za uporabo, je pojasnila.
Spremembe pa se očitno obetajo tudi na kadrovskem področju. Kot vemo, se vsako leto manj mladih odloča za zaposlitev v šolstvu. Iz raziskave, ki jo je opravilo Združenje ravnateljev, izhaja, da za nemoteno delo šolskih ustanov primanjkuje skoraj 7000 strokovnih delavcev. Takšnega primanjkljaja seveda ni mogoče rešiti čez noč. Šolski minister Rončević je za medije dejal, da bo poleg zaposlovanja treba razmišljati tudi o novih pristopih k poučevanju in možnostih novih tehnologij.
“Se pa kadrovske problematike ne da rešiti zgolj z dodatnimi zaposlitvami, ampak je treba pogledati in temeljito pretresti tudi nove pristope pri poučevanju in seveda nove tehnologije, ki temeljito spreminjajo način, na katerega se opravlja pedagoško delo,” je na konferenci ravnateljic in ravnateljev povedal Rončević.
Škrinjarjeva pa za naš medij dodaja, da se bodo ukrepi, s katerimi bo vlada skušala mlade pritegniti v učiteljski poklic, nanašali na štipendiranje študija, uvedbo pilotnega projekta mentorstva, v katerem bo mladi učitelj dobil bolj zrelega mentorja, torej starejšega učitelja, ki bo nudil pomoč mlademu učitelju ali učiteljici. Učitelje skušajo privabiti tudi s povečanjem avtonomije in avtoritete učiteljev. O tem je na konferenci govoril tudi minister. “Zelo si bomo prizadevali za dvig ugleda učiteljskega poklica in krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije. V tem imate zelo močnega zaveznika,” je na konferenci povedal ravnateljem.
Delavci v šolstvu pa se lahko nadejajo tudi administrativne razbremenitve oz. debirokratizacije, potom enotnega informacijskega sistema. Na ministrstvu načrtujejo uvedbo enotnega informacijskega sistema, v katerega bi se podatki o učencu oziroma dijaku vnesli samo enkrat, nato pa bi se na njihovi podlagi samodejno pripravljali različni dokumenti, med drugim dnevnik, redovalnica, obvestila učencem in letni delovni načrt. Z digitalizacijo želijo bistveno poenostaviti administrativne postopke ter zmanjšati količino birokratskega dela, ki ga morajo trenutno opravljati učitelji.
Ž. K.