Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je v oddaji 24ur Zvečer zadevo Bobnar opisal kot triletni politični in medijski linč njega in Tatjane Bobnar, ker sta javno spregovorila o pritiskih na policijo. Zavrnil je razlago Roberta Goloba, da gre zgolj za dva SMS-a z izraženo zaskrbljenostjo, in poudaril, da je že decembra 2022 na zahtevo samega predsednika vlade napisal poročilo o sumih pritiskov. Po njegovem prepričanju tožilstvo kazenskega pregona ne bi gradilo samo na dveh sporočilih in dveh pričah.
O parlamentarni preiskovalni komisiji je dejal, da njen namen ni bil preveriti očitkov, ampak zapreti zgodbo. “Komisija ni povabila nobene priče, ki bi lahko potrdila najino pričanje, ampak zgolj priče, ki so potrjevale tezo, ki so jo zasledovali že od vsega začetka. Vmesno poročilo je bil izhod v sili, ki ga je takrat vladajoča politična opcija izkoristila, da je deloma zaprla preiskovalno komisijo, za katero so vedeli, da je ne bodo uspeli spraviti čez mandat. Bilo je zelo nahitro in namensko narejeno.” Celotno komisijo je označil za farso z zlorabo politične oblasti in institucij ter dodal, da sta z bivšo ministrico plačala ceno zato, ker sta si upala spregovoriti.
Lindav tej sliki nasprotuje z navedbo konkretnega dokumenta. “Na zahtevo takratnega predsednika vlade sem šestega ali sedmega decembra 2022 napisal poročilo o sumih pritiskov. Zelo jasno. Tam je zapisano, kaj vse sem kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije dojemal kot pritiske.” Poročilo je bilo najprej označeno s stopnjo tajnosti, to pa so na Golobovo zahtevo umaknili, nakar je dokument – kot pravi Lindav – “po nekem čudežu” prišel v medije. Še ostreje je zavrnil poskus zmanjševanja teže zadeve: “Ne verjamem, da bi specializirano državno tožilstvo gradilo kazenski pregon na dveh SMS-ih in na pričanju mene in bivše ministrice. Sem prepričan, da obstajajo še vrsta drugih dokazov, o katerih ne jaz kot priča, ne mediji, ne vemo nič. To vesta predsednik vlade in njegov zagovornik.”
Današnji korak tožilstva vidi kot potrditev sumov, s katerima sta z Bobnarjevo prišla pred komisijo. Hkrati pa ocenjuje, da politika Gibanja Svoboda in tedanjih koalicijskih partneric ni bila sposobna narediti koraka k normalizaciji razmer v policiji. “Nekje od leta 2020 gre za načrtno uničevanje policije. Kdor ima možnost, odhaja. Ostajajo tisti, ki so eksistenčno vezani. To ni dobro.”
Profesor kazenskega prava Miha Šepec je opozoril, da smo procesno še na začetku. Preiskovalni sodnik mora šele presoditi, ali je zadeva zrela za sodno preiskavo; če ni, se lahko postopek ustavi že v tej fazi. Znaki kaznivega dejanja po 264. členu po njegovih besedah niso splošna fraza o čiščenju policije janšistov, ampak dokazano napeljevanje nosilca uradnega položaja, naj zlorabi oblast in stori nekaj nezakonitega.
Sporna ostaja časovnica – so čakali, da so volitve mimo?
Zahteva za sodno preiskavo je bila vložena že oktobra 2025, ko je bil Golob še predsednik vlade. Sodišče o njej ni odločilo. Šele 18. avgusta 2026, po volitvah 22. marca in potem ko je Golob postal poslanec, je sodišče tožilstvo pozvalo, naj predloži dovoljenje Državnega zbora zaradi poslanske imunitete. “Sodišče je rabilo skoraj eno leto, da je zadevo preverilo samo s formalnega vidika. Tožilec bi lahko Državni zbor obvestil že takrat, ko je zahtevo vložil. Krivda za tako dolg postopek je na obeh straneh,” je dejal Šepec.
Kot smo poročali, je Specializirano državno tožilstvo Državni zbor obvestilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka zoper poslanca in nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba. Očita se mu kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje po 264. členu kazenskega zakonika, povezano z domnevnim vmešavanjem v delo policije. Za dejanje je zagrožen zapor od enega do šestih let.
A.H.