Poslanec SDS Andrej Kosi je na včerajšnjem medijskem soočenju s predstavnikom Levice Danom Juvanom razkril podatek, da je v nekaterih lokalnih skupnostih delež tujcev z volilno pravico na občinskih volitvah izjemno visok, tudi do 14 odstotkov. Debata je sicer tekla glede novele zakona o tujcih in nedavno noveliranega zakona o lokalnih volitvah.
Spomnimo, ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pripravlja novelo zakona o tujcih, s katero bi podaljšali dolžino bivanja tujcev v Sloveniji, preden bi ti lahko uveljavljali pravico do združitve z družino. Doslej so morali v Sloveniji prebivati eno leto, to pa se sedaj podaljšuje na tri leta. Povečujejo se tudi zahtevana sredstva za preživljanje tujca, in sicer na dvakratnik zneska minimalnega dohodka. Tujci bodo prav tako morali odslej sofinancirati svoje tečaje slovenskega jezika, zvišuje pa se zahtevana raven razumevanja slovenskega jezika pri pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje.
Kot je na 24ur poudaril Kosi, je govora o osnutku zakona, ki ga vlada še ni sprejela. Kosi je pojasnil, da se zahtevana minimalna sredstva povečujejo zato, ker so se povišali tudi stroški življenja. To je tudi razlog, zakaj je prejšnja vlada zviševala minimalno plačo. Nameravano zvišanje standardov znanja slovenskega jezika je pojasnil z argumentom, da se sicer (brez ustreznega znanja slovenščine) tuje družine ne morejo integrirati v slovensko družbo. Ukinitev brezplačnih tečajev slovenskega jezika za tujce pa je pojasnil z argumentom, da bodo tujci resneje pristopili k tečajem, če ti ne bodo brezplačni.
Delež tujcev z volilno pravico se je drastično povečal
Novinar je Kosija izzval z očitki opozicije, češ da so tujci, ki živijo v Sloveniji, za koalicijo “nepomembni” ter da se jim onemogoča odločanje na lokalnih volitvah. Vprašanje se je nanašalo na sprejeto novelo zakona o lokalnih volitvah. Kosi je odgovoril, da se je od časa, ko je bila sprejeta prejšnja verzija zakona o lokalnih volitvah, stanje glede deleža tujcev, ki živijo v posameznih skupnostih v Sloveniji, drastično spremenilo.
“Če je leta 2002 imelo volilno pravico 15 tisoč tujcev, jih ima letošnje leto 103 tisoč,” je povedal in dodal, da na nekaterih lokalnih področjih odstotek tujcev iz tretjih držav z volilno pravico znaša od 10 do 14 odstotkov. “Vpliv tujcev na to, kdo bo v občinskem svetu, bo znatno višji, kot je bil takrat. Pomembno je, da ohranimo to, da odločajo slovenski državljani in državljanke,” je povedal. Hkrati je izpostavil, da ustava sicer omogoča, da se zakonsko določijo pogoji za volilno pravico tujcev, a k temu zakonodajalca ne obvezuje.
Njegov sogovornik iz stranke Levica Dan Juvan je izpostavil, da njegov argument ne zdrži presoje, saj nekateri tujci v Sloveniji lahko volijo (tisti iz držav EU), drugi pa ne. In še, da se volilna pravica jemlje samo določenim tujcem, tistim, ki se pišejo na ić.
Tako mu je odgovoril Kosi: “To ni res. Seveda imajo državljani Evropske unije to pravico, saj smo del Evropske unije”. A tudi v nekaterih drugih državah članicah EU, “kar 14 je takih”, sicer demokracijah z dolgoletno tradicijo (Italija, Hrvaška, Nemčija), volilna pravica za tujce ne obstaja. Španija, denimo, ima to področje urejeno tako, da imajo volilno pravico na lokalnih volitvah zgolj državljani tistih tretjih držav, s katerimi imajo sprejet sporazum.
.@andrej_kosi: Državljani EU imajo na lokalnih volitvah volilno pravico skladno z evropskimi pravili, ki jih je Slovenija prenesla v svojo zakonodajo. 🇪🇺
👉 Pri državljanih tretjih držav je ureditev drugačna. Številne evropske države te pravice ne zagotavljajo, nekatere pa jo… pic.twitter.com/Ryo04Awiqo
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) September 16, 2026
S. K.