Državljankam in državljanom se bo 11. oktobra ponudila priložnost, da izrazijo svoje mnenje glede ukinitve obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Nekdanji novinar, poslanec in publicist Miro Petek meni, da RTV kot javni servis v takšni in drugačni obliki, s takšnim ali drugačnim financiranjem, moramo imeti, pri tem pa izpostavlja, da je RTV s svojo dejavnostjo in odporom do kakršnekoli spremembe spodbudil ljudi in politiko ter jih pripeljal tako daleč, da se je začelo resno razmišljati in odločati o ukinitvi RTV davka.
Pobudniki referenduma so izpostavili, da spremenjene medijske navade ljudi odpirajo vprašanje smiselnosti plačevanja obveznosti prispevka. “Državljani danes do informacij, novic, kulturnih, izobraževalnih, športnih in drugih avdiovizualnih vsebin dostopajo prek številnih domačih in tujih televizijskih ter radijskih programov, spletnih medijev, družbenih omrežij, pretočnih platform in drugih digitalnih storitev. Posameznik ima bistveno več možnosti izbire, katere medijske vsebine želi spremljati in katere medijske storitve želi neposredno financirati,” izpostavljajo. Da referendumsko vprašanje ne pomeni ukinitve javnega zavoda, je bila v hramu demokracije jasna poslanka SDS Alenka Jeraj. “Referendumsko vprašanje se nanaša izključno na ukinitev obveznega plačevanja prispevka, ne pa na ukinitev javnega zavoda ali javne službe. […] Po ukinitvi prispevka bi bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ki bi zagotavljal stabilno delovanje RTV Slovenija,” je namreč izjavila in dodala, da sprememba financiranja pomeni tudi priložnost za racionalizacijo.
Ker so nekateri kritični glede razpisa konkretnega posvetovalnega referenduma, smo se odločili dolgoletnega raziskovalnega novinarja Mira Petka povprašati, ali se mu zdi primerno, da se državljane sprašuje za konkretno mnenje. “Ta referendum so spodbudili sami na RTV-ju, novinarji in vsi ostali na RTV-ju, ker niso dopustili nekega pluralizma. Ljudje že nekaj časa, že desetletje, pozivajo k temu, da se ne bi plačevalo RTV prispevka,” je uvodoma spomnil in dodal, da je sedaj prišlo do tiste točke, ko se bo o tem odločalo na referendumu. To pa po njegovih besedah ni prvi tak primer, da ljudje o tem odločajo na referendumu. “Bili so referendumi v nekaterih državah, kjer so se ljudje odločili, da se še plačuje RTV prispevek,” je izpostavil in dodal, da mnoge druge države razmišljajo o tem, da ljudje tovrstnega prispevka ne bi več plačevali in da bi se financiranje krilo iz državnega proračuna.
Gre za RTV davek
Petek pravi, da se mu zdi prav, da se ljudi na referendumu povpraša za mnenje o obveznem plačevanju. Ob tem pa je opozoril, da je poimenovanje RTV prispevek napačno. Kot pravi, gre za RTV davek, ker je njegovo plačevanje obvezno. “Prispevek je zgrešena terminologija,” vztraja in navaja, da so pred 50 leti to poimenovali komunikacijski davek. “RTV prispevek je uzakonjen, zato to ni prispevek,” je bil jasen.
“Tisti, ki želijo plačevati, lahko seveda tudi več plačajo,” pravi. Petku se sicer zdi zanimivo, da prispevek za hrvaško televizijo, ki nudi pet programov, znaša dobrih 10 evrov. “Hrvati imajo nižji RTV davek. Obvezno plačujejo vsi, ki imajo v hiši priključek na elektriko, samo je skoraj pet evrov ceneje. Od tega HTV davka se na Hrvaškem financirajo tudi nekatere druge medijske aktivnosti, medijski programi.”
Na vprašanje, ali meni, da Slovenija potrebuje javno RTVS, je odgovoril, da stoji na stališču, da RTV oziroma javni servis kot tak mora obstajati. Ker je javni servis po njegovih besedah več kot informativni program, okrog katerega se sploh sučemo. “Kako se pa javni servis financira, je pa druga stvar,” pravi. Predvsem pa je po njegovem potrebno vedeti, kaj pomeni 2.000 zaposlenih. “V Sloveniji je kakšnih 20, 30 občin, ki imajo manj prebivalcev, kot jih je zaposlenih na RTV. Oboroženih vojakov, ki lahko gredo jutri na teren, je malo več, kot pa zaposlenih na RTV Slovenija,” je povedal v nadaljevanju. Proračun RTV, ki znaša nekje 150 milijonov evrov, po njegovih besedah predstavlja ogromen denar. Če bo to financirano iz proračuna, bo imela vlada oziroma parlament glede porabe denarja in financiranja večjo besedo, kot jo ima sedaj.
Želi si poštenega poročanja
Sam si od RTV Slovenija želi poštenega informiranja, poštenega poročanja, česar na RTV Slovenija po njegovi presoji danes ni. “Jaz ne govorim o objektivnem poročanju. Objektivnosti ni, objektivnost je mit. Gre samo za vprašanje poštenega poročanja, kaj kdo od novinarjev namenoma zamolči, kaj pa pove, kako obrne posamezno novico. Na RTV se prepleta klasično poročilo s komentarji,” je povedal in nadaljeval, da ne ve, katere šole so končali ti novinarji. Pravi, da je problematično tudi to, da imamo vodilne obraze, urednike, ki imajo srednjo šolo, končano gimnazijo, nimajo pa dokončane fakultete. “To je problem, ker oni krojijo in vplivajo na javno mnenje. Sodi nam lahko diplomiran pravnik s pravosodnim izpitom, urednik na RTV pa je lahko nekdo s končano gimnazijo, mogoče celo manj. To so stvari, za katere na RTV-ju v teh letih, desetletjih niso poskrbeli, ljudje so zrevoltirani zaradi njihovega poročanja, zadeva je rezultirala v tem, da je prišlo do pobude za ukinitev RTV-prispevka in sedaj seveda do referenduma,” je zaključil.
Ž. N.