Zaradi poročanja TV Slovenija o primeru Možina–Makarovič je Združenje novinarjev in publicistov na odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija Polono Fijavž ter varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marico Uršič Zupan naslovilo pritožbo. V pritožbi, ki med drugim vsebuje zahtevo za presojo neenakih meril, ko gre za poročanje TVS o napadih na novinarje nacionalne RTV hiše, je zahtevano pojasnilo o načinu poročanja TVS v omenjenem primeru.
Novinar RTVS Jože Možina je konkretno pritožbo označil za vredno branja, saj je na ta način mogoče preveriti, ali si RTV Slovenija zaradi pristranskega, neprofesionalnega poročanja zasluži RTV prispevek. “Moja izkušnja – medtem ko o sojenju Svetlani Makarovič ne objavijo skoraj nič in cenzurirajo mojo že posneto in za objavo pripravljeno izjavo – so o procesu Pašek Šetinc Carl proti Janši obširno, na dolgo in na široko poročali več kot 30-krat,” je bil jasen na omrežju X.
Preberite tudi: [Video] Narok proti Makarovičevi spet brez epiloga: Možina očita zavlačevanje, Makarovičeva z žaljivim izpadom
“Od odgovorne urednice zahtevamo popravek napačnih navedb in obrazloženo pojasnilo uredniških odločitev, od varuhinje pa neodvisno presojo spoštovanja poklicnih meril ter pravice javnosti do točne in celovite obveščenosti,” poudarja Združenje novinarjev in publicistov, ki je pritožbo vložilo v dveh delih (prvi del se nanaša na konkretno poročanje Odmevov 2. oktobra letos, drugi pa na širšo obravnavo napada na novinarja Možino in povezanih dogodkov v programih RTV Slovenija). Zaprosili so, da se obravnavata oba dela in da na posamezne očitke tudi prejmejo vsebinske odgovore.
Gledalcem predstavili drugačen in bistveno milejši razlog za sodni spor
V zvezi s poročanjem Odmevov o sodni obravnavi 2. oktobra v združenju uvodoma poudarjajo, da so tako vsi osrednji mediji kot tudi drugi mediji predstavili bistvene okoliščine spora, stališča obeh strani in žalitev novinarke Planet TV s strani Svetlane Makarovič, medtem ko je poročanje v Odmevih od tega bistveno odstopalo. “V Odmevih je bil predmet Možinove tožbe skrčen na navedbo, da ga je Makarovičeva imenovala “Lažina”. Tega izraza v sramotilnem besedilu Utrip laži, zaradi katerega poteka pravda, sploh ni in gre za ponaredek. Z napačno navedbo je bil gledalcem predstavljen drugačen in bistveno milejši razlog za sodni spor,” poudarjajo in opominjajo, da so bili izpuščeni ponižujoči izrazi, med katerimi so bili “svinja”, “jezik za zobe Možina” in “izdajalec”, prav tako pa tudi napad na novinarjevo poklicno integriteto in izrecni poziv k njegovemu molku.
“Prav te okoliščine so bistvene za razumevanje spora. Njihovo nadomeščanje z izrazom, ki ga v obravnavanem besedilu ni, umetno zmanjšuje težo napada in ustvarja zavajajočo predstavo o razlogih za tožbo,” so ob tem jasni. Spominjajo, da je voditeljica Odmevov celo navedla, da njihov novinar Makarovičevo toži zaradi “domnevne razžalitve”. “Možina je tožbo vložil zaradi razžalitve, ki jo zatrjuje in utemeljuje v postopku. O pravni utemeljenosti njegovega zahtevka bo odločilo sodišče, vendar vsebina javno izrečenih besed zaradi tega ni domnevna,” so ob tem jasni v združenju, kjer menijo, da bi bilo treba gledalcem sporočiti, “katere besede so bile izrečene in zakaj jih tožeča stranka šteje za razžalitev”.
Posnete izjave niso objavili niti povzeli
“Uporabo izraza “domnevna razžalitev” zato problematiziramo v povezavi s celotnim prikazom: konkretne žaljivke so bile izpuščene, nadomeščene z napačno navedbo, pojasnilo tožeče stranke pa ni bilo predstavljeno. Takšen skupek uredniških odločitev po naši presoji bistveno zmanjšuje pomen ravnanja, zaradi katerega poteka sodni postopek,” so jasni v združenju, kjer opominjajo, da je bila zahteva obrambe za izločitev sodnice predstavljena, ne pa tudi odgovor tožeče stranke, ki je povedala, da je obramba ostala brez vsebinskih argumentov in da z zahtevo le zavlačuje celoten postopek. “Gre za stališče ene od strank, ki bi ga bilo treba kot takšno jasno pripisati in predstaviti. Drugi mediji so ga povzeli. Ekipa TV Slovenija je bila na kraju in je izjavo posnela, vendar je Odmevi niso objavili niti povzeli.”
Od odgovorne urednice zahtevajo naslednja pojasnila: Na katerem viru je temeljila navedba o izrazu “Lažina” in kako je prestala uredniško preverjanje? Zakaj gledalcem niso bile predstavljene dejanske besede, zaradi katerih poteka pravda? Zakaj je bila objavljena zahteva obrambe, posneti odgovor tožeče stranke pa izpuščen? Kako je TV Slovenija obravnavala žalitev novinarke Planet TV ob isti sodni obravnavi? Kdaj in v kakšni obliki bo napačen prikaz popravljen ter javnosti predstavljena dejanska vsebina spora? Varuhinjo pa so prosili, naj pregleda celotno vest v Odmevih, preveri okoliščine priprave in objave ter presodi njeno točnost, celovitost in nepristranskost.
V primerih drugih napadov so poročali obširno
Po mnenju Združenja novinarjev in publicistov konkretna vest odpira tudi širše vprašanje: “ali RTV pri poročanju o napadu na Jožeta Možino uporablja enaka merila kot pri napadih na druge novinarje iste medijske hiše?” Spominjajo, da je nacionalka obširno poročala, ko je šlo za napade na Mojco Pašek Šetinc, Eugenijo Carl, Mojco Dumančič in Eriko Žnidaršič. “Vodstvo je večkrat javno obsodilo osebne diskreditacije, zastraševanje in pritiske. Tudi napad Svetlane Makarovič na Možino je tedanje vodstvo RTV januarja 2022 odločno obsodilo in napovedalo pravno zaščito. To dejstvo izrecno upoštevamo. Prav zato pričakujemo pojasnilo razkoraka med tedanjim odzivom in poznejšo uredniško obravnavo dogodka ter sodnega postopka,” so jasni.
Varuhinjo pozivajo, naj preveri poročanje o napadu 21. januarja 2022, nadaljnjih sodnih obravnavah in povezanih dogodkih. Želijo si, da se dokoplje do ugotovitve, kdaj in v katerih oddajah je bila gledalcem celovito predstavljena vsebina napada, zaradi katerega njihov novinar zahteva sodno varstvo, ter kako so bila predstavljena stališča ene in druge strani. “Posebej prosimo za presojo gostovanja Svetlane Makarovič v oddaji Marcel na TVS, kjer oseba, ki je javno sramotila novinarja TVS, ni bila soočena z vprašanjem na to temo. Kakšna uredniška merila so vodila odločitev, da se ta okoliščina izpusti? Ali je RTV primerljivo ravnala tudi ob gostovanjih drugih oseb, ki so grobo napadle njene novinarje?”
Prav tako prosijo za pojasnilo izostanka poročanja o vnovičnem recitiranju sramotilnega besedila proti Možini, ki ga je na prireditvi Zveze borcev in Mestne občine Velenje izvedel mladoletni Teo Škratek. “Od nastopa sta se javno distancirala predsednik borčevske organizacije in glavni organizator prireditve, ki je tudi odstopil. Drugi mediji so o dogodku poročali,” opominjajo in sprašujejo, zakaj nacionalka teh informacij ni predstavila svojemu občinstvu.
Gre za neenaka merila
Navedeni primeri po presoji Združenja novinarjev in publicistov kažejo na neenaka merila, ki zahtevajo konkretno preverjanje. Iz tega razloga pričakujejo, da pride do primerjave obsega in vsebine poročanja, predstavitve stališč napadenih novinarjev ter odzivov odgovornih na RTV. Poudarjajo, da je odgovornost RTV dvojna. “Kot javni medij mora ljudem različnih političnih in nazorskih prepričanj zagotavljati točne, celovite in poštene informacije. Hkrati je bil njen novinar napaden zaradi dela, ki ga je opravljal za RTV Slovenija, zlasti oddaj Utrip in Pričevalci.”
Po njihovih besedah javnosti ni treba čakati na sodbo, da bi izvedela, katere besede so bile dejansko izrečene in zaradi česa novinar zahteva sodno varstvo. “Izpuščanje bistvenih delov napada in nadomeščanje njihove vsebine z milejšim, napačnim povzetkom zmanjšujeta težo dogodka ter spodkopavata zaupanje v javno televizijo,” so jasni in dodajajo, da od odgovorne urednice pričakujejo popravek konkretne napake, pojasnilo izpuščenega stališča tožeče stranke ter obrazložitev uredniških meril pri širšem poročanju o tem primeru. Ločeno in obrazloženo presojo obeh delov pritožbe, navedbo pregledanih oddaj in spletnih objav ter jasna priporočila za odpravo morebitnih nepravilnosti pa pričakujejo od varuhinje. “Splošno zagotovilo o spoštovanju profesionalnih standardov ne more nadomestiti odgovora na konkretne očitke,” so ob tem poudarili.
K dosledni uporabi enakih meril pri zaščiti vseh novinarjev so v združenju pozvali tudi Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije in druga stanovska združenja. “O pravni odgovornosti odloča sodišče. Stanovska dolžnost pa je, da se na javno poniževanje in utiševanje novinarjev odzovemo takoj. Dostojanstvo novinarja, njegova pravica do dela in pravica javnosti do poštene obveščenosti ne smejo biti odvisni od političnih ali osebnih simpatij,” pristavljajo.
S. K.