»… vsakdo ima pravico ter celo dolžnost, da pove, kar misli. To je sicer v naših krajih in posebno dandanašnji nekoliko nevarno.« – Ivan Cankar, predavanje Slovenci in Jugoslovani
Priznam, da pojma globoka država nisem nikoli razumel. V zgodovini mu ne znam najti primerjave. Če pomeni nenasitnost države, ugotavljam, da drugačna ne more biti. Parlamentarna demokracija je nastala tudi zato, da bi omejila potrebe nenasitnih vladarjev. Vir teh potreb je bilo razkošje, ki se je skrivalo za kulturo. To zlorabljanje izvajajo tudi nekateri današnji kulturniki. Ne tisti vrhunskega Jančarjevega ali podobnega kova, ki so nesporni umetniki, ampak samorazglašeni kulturni geniji – obskurniki, ki jo zlorabljajo in onečaščajo. V nekaj mesecih so sposobni zapraviti zneske, primerljive z vojaškimi proračuni ZDA, Rusije in Kitajske skupaj. Mamila so draga. »Umetniško« poslovnost, zasebno in politično kulturo ter povezave s politiko izjemno demonstrira afera Fotopub – simbol razuzdanosti dela vladajočih. Histerična nervoznost voditeljev Levice, ko se ju omenja v zvezi s Fotopubom, dovoljuje domnevo, da je ozadje bistveno bolj zavržno, kot vemo. Srečanje bivše ministrice za kulturo v Benetkah z mojim novomeškim rojakom očitno ni bilo naključje. Obračunavanje z nesrečnikom, ki je gojil konopljo zgolj in samo za zdravje, ter njegovo politično zlorabljanje za obrambo notoričnih mamilašev je nekaj skrajno zavržnega. Takšna je bila pravzaprav njihova vladna dejavnost. Prezirali so stare in bolne, zlorabljali domove za onemogle ter obračunavali z upokojenci. Če bi ministrstvo za delo delovalo, se primer poslanca Resni.ce ne bi mogel pojaviti. Spodbujanje dolenjskih Romov proti državi ni imelo za posledico zgolj Šutarjevega umora. Njihova vloga pri razpečevanju mamil ni skrivnost. Je to vzrok izjemnega posluha L(l)evice zanje? Bo znova odgovarjala Katičeva ali bodo končno zbezali na dan Mesca? Je uživanje kokaina opravičilo za prištevnost?
Mamilaši so, podobno kot pijanci, reveži. Urejene države jih v mnogih ozirih omejujejo in zdravijo. Pri nas, kar verjetno ni svetovna izjema, nam očitno vladajo. Zahteva po legalizaciji drog postaja logična. Seveda pa niso ključni problem uživalci, ampak vzdrževalci trgovine z njimi. Nad njimi so ogromni narkokarteli, s katerimi se že dlje časa sooča tudi Slovenija. Kavaški klan ni ne prvi ne edini. Tovrstne združbe dejansko vladajo v mnogih državah. Njihova oblast ni ideološka, ampak ekonomska, zaradi odvisnih pa absolutna. Brez močne volje države in pomoči najširših slojev državljanov je nepremagljiva. Predvsem pa je fizično, organizacijsko, tehnično in poslovno zelo sofisticirana. Praviloma je v vseh ozirih vedno korak pred policijo.
Golobova vlada je vzpostavila laž kot temeljno načelo vladanja. Da bi se obdržala, je v politiko vključila še osebne in politične diskvalifikacije. To je pokazala afera Black Cube, ki je očrnila domnevnega nedokazanega organizatorja, ne pa kraje in korupcije kot vira neobetavnih slovenskih socialnih razmer. Spodbudila je doslej v Sloveniji neznan antisionizem. Dopolnjujejo ga antikrščanstvo in norčevanje iz povojnih pobojev.
Laž je moralna osnova kraje in še posebej korupcije. Obe sta pogosto sestavni in neločljivi del vladanja. Afera Gen-I nam to več kot zgovorno dokazuje. Preprečili so celo ustanovitev ustrezne parlamentarne komisije. Korupcijo skušajo uzakoniti kot družbeno normalnost. Slovenija postaja bolj balkanska kot ves Balkan skupaj. Balkanske posle vodi in usmerja ljubljanski župan. Povezan je z ljudmi, ki zanikajo Srebrenico in častijo Mladića. Kučan je njegov boter. Jugonostalgija dobiva vsebino kraje in korupcije. To je ključni vir moralnih in političnih problemov od osamosvojitve dalje.
Obstoječa vlada je kljub pomanjkljivostim in nepopolnosti edini vir rešitve. V referendumih jo moramo podpreti! Brezpogojno! Se pravi štirikrat ZA! Sicer ne samo adijo, Švica, ampak tudi država Slovenija! Kam smo padli?
Dr. Stane Granda, Demokracija