Pred dnevi je portal Siol.net poročal, da so trije nekdanji vodilni menedžerji ACH, enega od redkih domačih finančnih holdingov, ki je preživel krizo, v kazenskem postopku. Šlo naj bi med drugim za Sonjo Gole, dolgoletno predsednico uprave Adrie Mobila, ki jo tožilstvo sumi oškodovanja podjetja v višini 21 milijonov evrov ob prenosu Adrie Mobila, novomeškega proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic, na menedžersko družbo Protej. Poleg Goletove sta v kazenskem postopku še Branko Šibakovski, nekdanji direktor družbe Protej, ki so jo ustanovili menedžerji ACH, in Vera Mihatović, nekdanja dolgoletna prva finančnica ACH. Vsem grozi do osem let zapora. Herman Rigelnik, dolgoletni prvi menedžer ACH, ki se je z menedžerskim prevzemom ACH hitro povzpel na Managerjevo lestvico 100 najbogatejših Slovencev, preden se je leta 2012 odločil za upokojitev in deloval v ozadju, ni v preiskavi. Zanimivo, Rigelnik se je letos na začetku leta v holding, ki se zdaj imenuje Axor Holding, vrnil kot član upravnega odbora.
Naj spomnimo. Družba ACH 3, ki je nastala po razdelitvi holdinga ACH, se po novem imenuje Axor Holding, kakor so na skupščini sklenili lastniki družbe. V družbo se je sicer kot član upravnega odbora vrnil Herman Rigelnik, doslej pa je to funkcijo zasedal njegov sin Matej. Kdo so lastniki Axor Holdinga, sicer iz javno dostopnih baz še vedno ni razvidno, delnice so pri KDD namreč knjižene na prinosnika. Po neuradnih informacijah je družba v lasti Rigelnikov, v novonastalem registru dejanskih lastnikov pa je po poročanju Financ vpisan Peter Krivc, sicer direktor družbe in nekdanji finančnik ACH.
Herman Rigelnik pred 14 leti v središču Afere Coming, danes je njegova družina neuradni lastnik ACH
Pred 14 leti se je Herman Rigelnik, ki mu očitajo izčrpavanje podjetja, saj je bil v času tranzicije, preden si je v kratkem času nakopal pravo bogastvo, navaden politik, znašel sredi afere zaradi spora z družbo Coming. ACH (nekdanji Autocommerce), največji še živeči domači finančni holding, je ostal brez osmih milijonov evrov, saj je v dolgoletnem sporu s Comingom, ki je v stečaju, izgubil še zadnjo možnost, da izpodbije sodbo in se izogne plačilu kazni zaradi sporne prodaje delnic leta 2001.
Afera Coming se je začela, ko je ACH leta 2001 večinski delež v Comingu prodal kar Comingu, s čimer je v podjetju zadržal glavno besedo, hkrati pa prejel približno štiri milijone evrov kupnine. Kot je poročal Siol, je ravno zaradi tega Coming s še nekaterimi upniki marca 2003 vložil tožbo proti ACH za ničnost pogodbe o prodaji (lastnih) delnic ter pogodbe o priznanju in zavarovanju terjatev. ACH je moral po razsodbi višjega sodišča stroške v višini 7,1 milijona evrov plačati že leta 2002, a je bila revizija na vrhovnem sodišču uspešna, saj so bila sredstva vrnjena. Zaradi dolgoletnega sodnega pravdanja so nastali stroški danes še za skoraj dva milijona evrov višji. Eden od upnikov je proti tedanjemu predsedniku uprave Autocommerce Hermanu Rigelniku in direktorju Cominga Ronku Gostiši vložil kazensko ovadbo, a se je tranzicijski tajkun po neuradnih informacijah uspel rešiti zaradi vpliva globoke države.
Sodišče preiskavo uvedlo zaradi suma oškodovanja podjetja v višini 21 milijonov evrov
Zdaj naj bi za vse pretekle grehe ACH tako odgovarjali menedžerji Sonja Gole, Branko Šibakovski in Vera Mihatović. Sodišče je preiskavo uvedlo zaradi suma 21 milijonov evrov vrednega oškodovanja ACH ob prenosu Adrie Mobila, novomeškega proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic, na menedžersko družbo Protej. Kot smo že poročali, je bila Adria Mobil do konca leta 2013 v lasti takrat močno zadolženega finančnega holdinga ACH. Obe družbi je vodila Goletova, cilj posla pa je bil ohraniti njen vpliv v podjetju. Naključje, da je nedolžen, ali si je elegantno opral roke? Po naših informacijah naj bi zdaj obtoženi menedžerji bili pripravljeni razkriti medijem svojo plat zgodbe, ker jih je Rigelnik namočil.
Rigelnik, lastnik ACH, ki naj bi bdel nad vsemi posli v ACH, je bil že v partijskem sistemu vpliven politik, saj je bil v letih 1982 in 1983 minister za industrijo v izvršnem svetu, ki ga je vodil še danes zelo vplivni Janez Zemljarič. Iz Zemljaričeve vlade je odšel v Gorenje, ki ga je vodil med letoma 1983 in 1991. Po osamosvojitvi je 1992 postal podpredsednik tedanje vlade LDS Janeza Drnovška, decembra istega leta pa je postal predsednik državnega zbora. Dve leti zatem, leta 1994, je bil kadrovan na mesto direktorja Autocommercea (danes ACH). Leta 2004 pa je skupaj z Milanom Kučanom postal ustanovitveni član razvpitega Foruma 21. Leta 2005 je Rigelnik nato skupaj s skupino menedžerjev ACH prek družbe Protej izvedel enega najodmevnejših menedžerskih prevzemov in se hitro uvrstil na Managerjevo lestvico 100 najbogatejših Slovencev.
T. F.