Akterji ključnih afer Golobove vlade počasi prihajajo pred sodnike. Za vse nekdanje visoke predstavnike oblasti značilen enak vzorec – vse zanikajo, se sprenevedajo in obdaja jih plašč laži.
Prejšnji teden je zaznamovan s sodnimi in policijskimi obravnavami kar treh nekdanjih visokih predstavnikov prejšnje vlade. Najprej je v ponedeljek pred sodnika stopila nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, po odstopu osebna svetovalka zdaj že nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba, ki ji njen nekdanji podrejeni uslužbenec, kot zasebni tožilec očita vrsto kaznivih dejanj šikaniranja in blatenja dobrega imena v zvezi nakupa stavbe na Litijski 51 v Ljubljani.
Na sodišču se je branila na svoj značilen način – trdila je, da z nakupom skoraj osem milijonov vredne sodne stavbe ni bila seznanjena, da so ji vse prikrivali in na mizo ponudili prirejene dokumente. Dokumente, ki jih je na mizi imela skoraj pol leta in ki so jih zanjo pripravili po njenem “vrhunski strokovnjaki” zunanjega podjetja, ki ga je za taiste dokumente sama najela. Na koncu je v “noči dolgih nožev”, ko ji je hrbet obrnila njena nekdanja stranka Socialnih demokratov (SD), in ko jo je tedanja predsednica SD Tanja Fajon označila za lažnivko in manipulatorko, hitro našla krivce in odgovorne med njenimi podrejenimi sodelavci. Ti ji sedaj množično vračajo s kazenskimi in odškodninskimi tožbami. Sodišče je v ponedeljkovem primeru ugovore Švarc Pipanove v celoti zavrnilo kot neutemeljene, zasebna kazenska tožba pa je tako postala pravnomočna. Proces se bo kmalu nadaljeval z razpisom glavne obravnave, na kateri je predvideno pričanje več kot dvajsetih oseb.
Ob špagetih namakala svoje
Švarc Pipanova je bila tudi prva v vrsti med ujetimi v aferi prisluhi in objavljenimi na spletni strani anti-corruption2026.com. V pogovorih je na poslovnih kosilih ob špagetih, prosto razlagala svojo vlogo v “veliki politični družini” kateri pripada. Pri tem se je prav tako izpostavljala kot ena najtesnejših svetovalk nekdanjega predsednika vlade Goloba, skupaj z nekdanjo, prav tako odstopljeno ministrico za digitalno prihodnost Emilijo Stojmenovo Duh. Pri tem pa je Goloba prostodušno izdala ter nazorno predstavila Golobovo mrežo obvladovanja, ki po njenem v resnici obvladuje družbo GEN-I. Podobno je namočila tudi zadnjega šefa komunistične partije Milana Kučana in aktualnega ljubljanskega župana Zorana Jankovića, za katerega je dejala, da je prav on tisti, ki vleče vse niti ter dodala, da kljub očitni kriminaliteti ostaja na svojem županskem položaju. Hkrati pa mu je kot nekakšna mlada, neizkušena farmacevtka, pred kamerami skakala v objem.
Podobno je pogum in odločnost ubral priznani ortoped Gregor Kavčič, ki zaradi kaznivega dejanja obrekovanja toži nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba. Tožba ortopeda Kavčiča je namreč postala pravnomočna, v njej pa Golobu očita da je o njem zavestno širil neresnice. V središču spora so Golobove besede na februarskem predvolilnem soočenju na Televiziji Slovenija, ko je izjavil: “V Novem mestu smo imeli en primer, ko je predstojnik oddelka imel zasebno ordinacijo in tja organizirano vozil svoje paciente,” kar pa Kavčič odločno zavrača. Vodstvo novomeške bolnišnice, z direktorico Mileno Kramar Zupan na čelu, je Kavčiča izredno odpustila. Kavčič je očitke zavrnil in odpoved izpodbijal na sodišču, spor pa so z bolnišnico avgusta letos končali s sodno poravnavo. A zdravnik očitke še vedno odločno zavrača. Sodišče je, podobno kot v primeru Švarc Pipan, ugovor Golobove obrambe zavrnilo, zasebna kazenska tožba pa je postala pravnomočna. O začetku kazenskega postopka so obvestili tudi Državni zbor, ki se še ni izrekel o morebitni imuniteti poslanca Goloba.
Bodo Romuni presekali z državnim kriminalom v Sloveniji?
Golob pa se v teh dneh vse bolj poglablja tudi v brezno romunske korupcijske afere, v katero se je ujel njegov dolgoletni prijatelj, tesni sodelavec, poročni svat in nekdanji direktor podjetja GEN-I Sonce Gregor Hudohmet. Zahvaljujoč proaktivnosti in pozornosti romunskih organov preiskovanja in pregona je afera s podkupovanjem dobila prvi epilog. V teh dneh pa so v javnost prišle nove podrobnosti podkupovalne afere. Hudohmet pa se je v zanko ujel ne le na podlagi prisluhov, temveč so ga pri njegovih zahtevah po skoraj polmilijonski podkupnini celo posneli z videokamero. Hudohmet, ki naj bi od romunskega podjetja zahteval 450.000 evrov podkupnine kljub pritožbi ostaja za zapahi. Glede na izjave Golobove svetovalke Švarc Pipanove, je le še vprašanje razkritja povezav romunske podkupovalne afere z nekdanjim predsednikom vlade Golobom.
Policija je minuli teden na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper tri osebe, ki so utemeljeno osumljene, da so s prirejanjem javnega naročila za nakup računalniške opreme državo oškodovale za 5,3 milijona evrov. Neuradno gre za nakup prenosnih računalnikov v času ministrice Emilije Stojmenove Duh, kasneje svetovalke Roberta Goloba. Prav slednja pa bi naj bila prvoosumljena. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so ugotovili, da obstaja utemeljen sum, da so tri osumljene osebe, na enem od državnih organov izvršile kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev, pri katerem je naklepoma pomagalo deset fizičnih oseb iz štirih gospodarskih družb s sedežem v Ljubljani, ene gospodarske družbe s sedežem v Mariboru in dveh tujih gospodarskih družb, od katerih ima ena podružnico v Ljubljani. Prvoosumljena, domnevno Stojmenova Duh, naj bi odločila, da se je javno naročilo izvedlo brez ustrezne pravne podlage zanj, nato pa naj bi ostali dve osumljeni osebi pogoje javnega naročila ob pomoči predstavnikov proizvajalcev in ponudnikov računalniške opreme priredili tako, da so ustrezali le izdelkom točno določenih ponudnikov računalniške opreme. Istočasno naj bi, po besedah policije, omogočili, da so si ponudniki javno naročilo medsebojno enakomerno razdelili tako, da je vsakemu pripadel en sklop. Poleg tega naj bi med postopkom javnega naročila dosegli maksimalno ceno računalniške opreme za posamezen sklop, ki je še dosegal zahtevo javnega naročila, po predhodno razdeljenih sklopih pa naj bi ponudniki na elektronskih dražbah za preostale sklope dražili le fiktivno.
Krog Golobovih najtesnejših sodelavk in svetovalk, z njim na čelu, se počasi, a vztrajno izkazuje kot korupcijsko kriminalna združba. Prav takšno formacijo, kot so glasno okrivili tiste, ki jih sedaj preganjajo. Za njih pa velja, da jih povezuje povsem enak vzorec – besede, ki so jih izrekli zanikajo, dogodkov se ne spomnijo ali z njimi niso imeli nič, nova odkritja njihovih domnevno kriminalnih ravnanj so vsakič po njihovem vzeta iz konteksta, procesi zoper njih pa so farsa. Čas je, da slovenska javnost končno dobi dokaz, da policija in pravosodje nista namenjena le pregonu “drugorazrednih”, ampak da morajo pred zakonom odgovarjati tudi tisti, ki so se še včeraj imeli za nedotakljive.
S. K.