Potem ko smo se lahko v času referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi naposlušali kopice zavajanj, med drugim tudi o tem, kako naj bi ta uvajal politično policijo, čeprav o tem v zakonu ni bilo ne sluha ne duha, očitno brez zavajanj ne gre niti v primeru interventnega zakona, glede katerega se bodo državljanke in državljani opredeljevali 6. decembra. Inštitut 8. marec namreč zdaj vztraja, da interventni zakon normiranim s. p., ki zaslužijo manj kot 5000 evrov na mesec, ne prinaša ničesar, kar pa nikakor ne drži.
Čeprav je z Zakonom o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je Državni zbor sprejel 11. maja, res določeno, da normirani stroški za samostojne podjetnike, ki imajo manj kot 5000 evrov mesečnih prihodkov, ostanejo enaki (še naprej 80 odstotkov), pa se je treba zavedati, da jim zakon prinaša vrsto drugih ugodnosti.
Pravila, ki so trenutno v veljavi, narekujejo, da mora biti samostojni podjetnik za polno normiranost zavarovan iz naslova samozaposlitve za polni delovni čas najmanj devet mesecev. Razvojni zakon pa po navedbah portala Moja Dolenjska določa blažje pogoje zavarovanja, in sicer pet namesto devet mesecev. V praksi to pomeni, da z izpolnjevanjem pogoja ne bi imeli težav tisti, ki so del leta delali s krajšim delovnim časom, sredi leta odprli ali zaprli dejavnost ali so zaradi bolezni, starševskega varstva in podobnih razlogov imeli prekinitve. Olajšava je izrazito praktične narave, saj manjšim samostojnim podjetnikom omogoča, da lažje vstopijo v sistem normiranih odhodkov ali ostanejo v njem.
Interventni zakon omogoča lažji ponovni vstop
Višji vstopni (in ohranitveni) pragovi za sistem predstavljajo drugo ugodnost. To samostojnim podjetnikom, ki imajo trenutno nižje prihodke, v praksi daje večji manevrski prostor za rast, saj lažje ostanejo v sistemu, če pride do rahle rasti prihodkov. Možnost ponovnega vstopa v sistem predstavlja tretjo ugodnost interventnega zakona za manjše samostojne podjetnike. Po izstopu iz normiranega sistema namreč dandanes nekaj let ni mogoče znova vstopiti vanj.

Tukaj pa se ugodnosti še ne končajo. Uvedba bistveno nižjih prispevkov za samostojne podjetnike z zelo nizkimi prihodki namreč predstavlja največjo ugodnost. Z zakonom se uvaja status mikro s. p. za polne s. p. (ne popoldanske) in kmete z dopolnilno dejavnostjo, katerih letni prihodki ne presegajo višine letne minimalne plače (približno 18 tisoč evrov). Z današnjih 60 odstotkov povprečne plače bi se zavarovalna osnova pri njih znižala na 45 odstotkov minimalne plače. Za lažjo predstavo to pomeni, da bi prispevki z okoli 650 evrov padli na približno 250 evrov. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kaj bi za majhne s. p. pomenil mesečni prihranek v višini 400 evrov.
Ker je mogoče pričakovati, da se bodo zavajanja stopnjevala tudi v prihodnje, vsem svetujemo, naj se sami prepričajo o tem, kaj drži in kaj ne. S pomočjo posebnega kalkulatorja, ki je dostopen tukaj, lahko sami preverite, koliko več vam bo ostalo po uvedbi ukrepov interventnega zakona.
A. H.
