[EKSKLUZIVNO] Črnomelj na poti prvega občinskega referenduma o sprejemu migrantov

Datum:

V Črnomlju bodo v naslednjih dneh vložili pobudo za izvedbo občinskega referenduma, podprto s številnimi podpisi občanov, ki zahtevajo, da o postavitvi migrantskega centra odločajo oni, ne peščica občinskih svetnikov.

V začetku oktobra je v Črnomlju završalo, ko so občani prek medijev izvedeli, da namerava Vlada RS, ne da bi o tem obvestila javnost, v občini umestiti sprejemno-registracijski center za migrante. Občani so združili moči in ustanovili Civilno iniciativo (CI) proti migrantskemu centru z namenom, da preprečijo samovoljo lokalnega vodstva in vlade.

Sledili so javni protest, javni pozivi Vladi RS, predsedniku države Borutu Pahorju in tamkajšnji županji Mojci Čemas Stjepanovič. Kljub protestu, ki je bil prvi tovrstni v zgodovini občine, in zelo veliki udeležbi, pa Vlada RS in županja vztrajata pri svojih namerah. CI se je tako odločila za naslednji korak in namerava še v tem tednu vložiti pobudo za izvedbo občinskega referenduma, podprto s podpisi občanov.
(Foto: Matic Stojs)
(Foto: Matic Stojs)

Začetki
Vse skupaj se je začelo s posnetkom v eni od televizijskih oddaj o migrantskem centru v Dobovi. Novinarka je ob koncu navedla, da namerava vlada podobna centra postaviti še v Črnomlju in Ilirski Bistrici. Med ljudmi je završalo, nakar je občinska svetnica mag. Maja Kocjan črnomaljski županji poslala svetniško vprašanje, ali trditve iz TV-prispevka držijo. Pri tem je izrazila presenečenje, ker na seji občinskega sveta, ki je bila nekaj dni pred tem, županja svetnikov s tem ni seznanila.

Podpora širše javnosti in ustanovitev CI
Po potrditvi županje, da so informacije o centru v Črnomlju točne in so pristojne vladne službe že mesec pred tem opravljale oglede zemljišč, je lokalna skupnost skočila na noge. O ogledih namreč niso bili obveščeni niti najemniki zemljišč niti občinski svet niti ostala interesna javnost. Seznanjeni pa so bile le črnomaljska županja in ministrstvo za notranje zadeve (MNZ).

[EKSKLUZIVNO] Črnomelj na poti prvega občinskega referenduma o sprejemu migrantov 4Občani so se odločili za ukrepanje, ustanovili so Civilno iniciativo proti migrantskemu centru v Beli krajini. Nasprotovanje postavitvi migrantskega centra je javno izrazilo tudi Športno kinološko društvo Bela krajina, saj sta Vlada RS in MNZ pokazala interes ravno za zemljišče na lokaciji Vražji kamen, ki so ga imeli kinologi v najemu in so v njegovo ureditev vložili veliko lastnega truda in sredstev. Kinološko društvo je podprla tudi Krajevna skupnost Črnomelj, ki pa je nasprotovala predvsem lokaciji migrantskega centra pri Vražjem kamnu z navedbo, da je neodgovorno “odvzeti ljudem tisto, kar so gradili z vso svojo vnemo in trudom”. CI je nadalje vztrajala, da je zemljišče neprimerno tudi iz razloga, ker sta v neposredni bližini nogometno igrišče, kjer trenirajo otroci, in trim steza, ki jo redno obiskujejo občani in občanke.

Bela krajina močno zaostaja za ostalimi regijami
CI je belokranjski županji in župana (Semiča, Črnomlja in Metlike) prosila tudi za javno podporo in Vlado RS večkrat pozvala, naj odstopi od te namere. Pri tem jih je spomnila, da je Bela krajina razvojno zelo šibka in ne bi prenesla še dodatne obremenitve. CI je še navedla: “Ne samo zaradi degradacije prostora, tudi glede na dejstvo, da je občina Črnomelj v velikem razvojnem zaostanku, je namestitev migrantov v našo občino nesprejemljiva.” Brezposelnost v občini namreč močno presega državno povprečje in je v septembru 2016 znašala okoli 17 odstotkov. Število delovnih mest v občini pa se je v zadnjih nekaj letih prepolovilo. Tudi povprečna bruto plača v občini je bila v letu 2015 kar za 29 odstotkov nižja od slovenskega povprečja. Po navedbah CI njihovi občani “komaj shajajo, mladi odhajajo in se ne vračajo”. Poziv CI vladi je bil: “Vedno ste pozabili na nas, pozabite tudi zdaj!”

 

(Foto: Nova24TV)
(Foto: Nova24TV)

Prvi protest v Črnomlju
V petih dneh priprav je CI uredila potrebno dokumentacijo in napovedala veliki protest. Po njihovih navedbah se je protesta udeležilo okoli 800 ljudi, kjer so sočasno zbirali tudi podpise pod Peticijo proti migrantskemu centru v Beli krajini. Podpisniki so bili večinoma občani občine Črnomelj. Da so v svojih namerah resni in se ne bodo zlahka predali, so protest podkrepili tudi z navzočnostjo več bagerjev in traktorjev. Udeleženci protesta so se tudi strinjali, da je bil to za Črnomelj zgodovinski dogodek in so ljudje končno stopili skupaj, ne glede na politično pripadnost, ter se s skupnimi močmi borijo za svojo prihodnost. Protestu so izkazali podporo tudi nekdanji podžupan Branislav Adlešič, častni občan Silvo Grdešič in nekdanji inšpektor Andrej Sever. Na socialnih omrežjih pa so CI javno podprli tudi številni lokalni podjetniki. Županja pa je dan pred protestom na novinarski konferenci izjavila, da je le proti namestitvenemu centru, kar je domačine še dodatno razjezilo, saj ni zavrnila možnosti sprejemno-registracijskega centra, ki ga ljudje prav tako ne podpirajo.

Ministrstvo in državni sekretar Šefic kar vztrajala
Samo dan po protestu je Občina Črnomelj prejela dopis, da mora Športno kinološko društvo do 20. novembra predati zemljišče v “okviru pripravljalnih aktivnosti, ki bi omogočile izvedbo nujnih del v primeru nujne vzpostavitve registracijsko-sprejemnega centra”. Naslednji dan je MNZ zahtevo preklicalo, saj je dogovarjanje “potekalo na nižjem nivoju strokovnih služb, pri čemer odločitve niso bile usklajene z vodstvom ministrstva”. Hkrati so dodali, da preučujejo tudi druge možne lokacije za vzpostavitev navedenih centrov, državni sekretar Boštjan Šefic pa je na sestanku v Črnomlju dodal, da se usmerjajo predvsem na zasebna zemljišča.

(Foto: Nova24TV)
(Foto: Nova24TV)

CI vztrajala pri zavrnitvi kakršnegakoli centra
CI je nato vložila zahtevo za obravnavo tematike tudi na seji občinskega sveta občine Črnomelj. Zahtevali so, naj občinski svet zavrne možnost vzpostavitve centra v povezavi z ilegalnimi migranti v kakršnikoli obliki. Javno so tudi pozivali občinske svetnike, naj jih pri tem podprejo. Na občinski seji je bil nato prisoten tudi Šefic, ki je svetnike prepričeval, da je te osebe (migrante) boljše imeti na enem mestu in pod nadzorom policije, ne pa da se nenadzorovano gibljejo med občani. Migranti naj bi bili v občini le 72 ur, za namene popisa in registracije.

Županja je navedbe Šefica podprla in svetnike pozvala, naj ji zaupajo. Predstavnica CI mag. Maja Kocjan pa je na seji občinskega sveta prebrala več pisem s pozivi različnih občanov, naj svetniki namere ministrstva zavrnejo. Med drugim je prebrala tudi pismo občanke Brežic (po rodu Belokranjke), ki je opisala potek dogodkov preteklega leta v povezavi s centrom v Dobovi. V pismu je opisala občutke in doživetja tamkajšnjih prebivalcev, počutili so se, kot bi bili na vojnem območju.

Proti le svetniki SDS
Županja je nato za odločanje občinskih svetnikov pripravila 10 sklepov, ki so zavračali možnost namestitvenega centra tako v občini Črnomelj kot tudi v Beli krajini. Po navedbah CI pa so ti sklepi oblikovani tako, da še vedno dopuščajo možnost postavitve sprejemno-registracijskega centra. Občinski svetniki iz vrst SD, DeSUS, NSi in delno SLS so nato s 15 glasovi županjine predloge podprli, zavrnili so jih le občinski svetniki iz vrst SDS (eden od svetnikov SLS pa se je glasovanja vzdržal).

Pobuda za občinski referendum
Med občani so se začeli javni pozivi, da o tako pomembni zadevi ne sme odločiti 15 ljudi, temveč ljudstvo, pozivati so začeli k izvedbi občinskega referenduma. CI jim je sledila in začela zbirati potrebne podpise, skladno z občinskim odlokom. Zdaj so sporočili, da bodo pobudo, podkrepljeno s podpisi, v naslednjih dneh tudi vložili pristojni občinski službi. Tudi v CI so namreč prepričani, da je čas, da o tem odločijo ljudje, ne pa zgolj 15 občinskih svetnikov iz županjine koalicije. Če županja ne bo sledila pobudi in podpisnikom, bodo stvari še stopnjevali – v okviru razpoložljivih pravnih sredstev bodo šli do konca. Ne izključujejo pa niti novega, še večjega protesta.

M. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...