“Največji problem za Slovence je demografija,” je pred časom opozoril predsednik SDS Janez Janša. Zato ne čudi, da “demografski problem” naslavljajo tudi programska izhodišča nastajajoče koalicije. O demografskem problemu in kako se ga lotiti, smo govorili z Alešem Primcem. Kot pravi, Slovenija potrebuje “boom” veselja do življenja.
Izhodišča predstavljajo vrednostno podlago za koalicijsko pogodbo, ki pa bo vsebovala konkretnejša določila oz. koalicijski program. Kot je povedal Janša, je bilo oblikovanje izhodišč “lažji del posla”, koalicijsko pogodbo pa je pričakovati v prihodnjih dneh.
Kot je zapisano v prvi točki izhodišč, so prioritete le-teh: “Razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacija in debirokratizacija. Cilj uresničevanja teh prioritet je oblikovanje Slovenije kot države priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega.”
Eden izmed predpogojev za doseganje “razvoja in blaginje Slovenije” pa je ugodna demografska slika. Ta pa je vse prej kot ugodna. Slovenija se, tako kot večji del sveta, sooča z nizko rodnostjo in staranjem prebivalstva. Z drugimi besedami, naša država beleži negativni naravni prirast. Staranje prebivalstva ima vrsto negativnih posledic.
Gospodarstvo vse težje pridobiva delovno silo, javni servisi so pod vse večjim pritiskom. Obstoječi delovni populaciji se podaljšuje delovna doba, zdravstveni sistem je vse bolj obremenjen, vse težje je polniti pokojninsko blagajno. Celoten državni sistem namreč temelji na predpostavki, da se populacija vsako generacijo obnavlja. Ko se ne, se začne počasi, a zagotovo rušiti.
Politična levica vidi rešitev v priseljevanju, tudi v obliki legalizacije nezakonitih migracij. Kljub temu, da so prišleki že ob samem prihodu prekršili zakone države, v katero so vstopili, in kljub vsem ostalim negativnim posledicam neselektivnega sprejemanja posameznikov iz raznovrstnih okolij.
Programska izhodišča nastajajoče koalicije vidijo rešitev v obnovitvi populacije. Povečati je potrebno rodnost in optimizirati delovanje vseh podsistemov v družbi.
O tem, zakaj je pomembno spremeniti demografsko sliko, kako bi lahko to storili in o morebitnih dilemah, smo govorili z nekdanjim direktorjem Urada za demografijo Alešem Primcem.
Zakaj se slabša demografska slika?
Razlogov je seveda več, izpostavil bi dva glavna razloga. Že več kot 40 let se v Sloveniji rodi premalo otrok, da bi bilo zagotovljeno obnavljanje domačega prebivalstva z naravnim prirastom. Drug razlog pa je, da ne zagotavljamo pogojev, da bi naši mladi ostali v Sloveniji. V zadnjih letih imamo v povprečju okoli 5 tisoč Slovencev, ki odidejo v tujino. Potrebno je sprejeti ukrepe in pomagati mladim, da bodo svoje družine vključevali v svoj življenjski načrt. Potrebno je vzpostaviti pogoje, med drugim stanovanjske in zaposlitvene, da si bodo družino lahko ustvarili in dostojno živeli v Sloveniji. Vzpostaviti moramo pogoje, da bo Slovenija najboljša država na celem svetu za naše mlade in mlade družine. To bo najboljše za njih in za njihovo srečo. To je tudi edini način, da zagotovimo blaginjo in delovanje pokojninskega in zdravstvenega sistema, šolstva ter gospodarstva. Vsi državni sistemi ali podsistemi so odvisni od tega, ali bomo uspeli ustvariti zadosti veselja do življenja in volje, da ostanemo v Sloveniji.
Kako ocenjujete izhodišča nastajajoče koalicije, ki naslavljajo negativne demografske trende?
Gre za prava izhodišča. So pa potrebni številni demografski ukrepi na najrazličnejših področjih. Demografija je najbolj medresorsko področje. Pomembno je, da celotna država, vsa ministrstva delujejo skladno, v smislu zagotavljanja najboljših pogojev za družine in mlade. Zakaj? Ne bi naredili veliko, če bi denimo eno ministrstvo sprejemalo odlične demografske ukrepe, drugo pa ukrepe, ki so škodljivi za demografsko sliko. Nujno je usklajeno demografsko delovanje vseh resorjev v vladi in celotne državne strukture. Vse vladne dokumente, predpise in zakone bi bilo potrebno presojati tudi z vidika vpliva na slovensko demografsko sliko, podobno kot se vse vladne odločitve presojajo z vidika vplivov na javne finance ali okolje. Odločitev, za katere bi se ugotovilo, da negativno vplivajo na demografijo, ne bi smeli sprejemati. Ministrstvo za demografijo bi moralo bdeti nad tem, ali se izpolnjuje ta kriterij pozitivnega vpliva na demografijo.
Poudaril bi še naslednje: demografske politike in politike za mlade ne bi smeli razumeti kot ene izmed socialnih politik, pač pa kot ključno investicijsko politiko. Gre za investicijo v našo prihodnost, ki šele osmišlja vse druge, predvsem dolgoročne investicije.
Ob demografskih vprašanjih se mi zastavljata dve dilemi. Programska izhodišča pravijo, da priseljevanje ni rešitev. Po drugi strani pa imamo gospodarstvo, ki ima svoje interese ter pravi, da potrebujemo delovno silo sedaj in ne čez 20 let, ko bi se lahko začeli kazati prvi pozitivni učinki spreminjajoče se demografske slike. Kako razrešiti to dilemo?
Demografija je zahtevno področje, predvsem zaradi tega, ker se negativne posledice negativnih demografskih trendov ne začnejo kazati takoj. Več kot 40 let smo imeli stopnjo rodnosti, ki ne zagotavlja normalnega obnavljanja prebivalstva. Drastično negativni vplivi tega trenda se intenzivno kažejo zadnjih petnajst let in čedalje bolj se bodo kazali. Negativne posledice se torej začnejo kazati z zamikom in tudi, ko negativne trende obrnemo, se bodo pozitivni učinki začeli kazati z zamikom. Ta zamik pa je, okvirno rečeno, okoli 25 let. Toliko časa namreč traja (ali pa še dlje), da otrok, ki je bil rojen danes, vstopi na trg dela.
V Sloveniji se v zadnjih letih letno število novo priseljenih tujcev vrti okoli 30 tisoč, tujcev pa se odseli okoli 15.000. To pomeni, da imamo letno okoli 15.000 t. i. selitvenega prirasta. V večini gre za potrebe slovenskega gospodarstva. Če bi se ta dotok tujih delavcev v državo ustavil ali bistveno zmanjšal, bi to pomenilo velike težave za gospodarstvo, ki bi ob tem gotovo zagnalo vik in krik. Nekatere panoge pa preprosto ne bi več normalno delovale, saj so v veliki meri odvisne od tuje delovne sile, npr. gradbeništvo. K sreči Slovenija ni ciljna država za nezakonite migrante, saj jih večina našo državo zapusti prej kot v 14 dneh po prihodu. Ampak s postopnim zapiranjem mej v drugih državah, kar se že dogaja, jih bo čedalje več ostalo v Sloveniji, če ne bomo zaprli naših mej za nezakonite migrante.
Se pravi, zaradi premalo domačega prebivalstva je realno pričakovati, da bo gospodarstvo še vedno zahtevalo prihod novih tujih delavcev, kar bi bilo treba sicer tudi začeti omejevati, ker je zaposlovanje tujih delavcev marsikdaj način zniževanja stroškov dela. Predvsem pa moramo v Sloveniji v najkrajšem možnem času vzpostaviti integracijsko politiko. Slovenija namreč integracijske politike sploh nima! Nimamo sistema, ki bi se ukvarjal s tujci, ki pridejo v Slovenijo, so pripravljeni delati, se integrirati, vključiti in sprejeti naš način življenja. Nujno je vzpostaviti integracijski sistem vključevanja pridnih, lojalnih in miroljubnih tujcev, ki so se pripravljeni polno integrirati v našo družbo in kulturo. Če država, kot je sedaj Slovenija, nima integracijske politike, potem ni razlik v odnosu do tistih, ki se hočejo vključiti, in tistih, ki se nočejo vključiti v našo družbo. Tako nastajajo geta, kjer ni interesa po integraciji. V tem smislu lahko rečemo, da so bile integracijske politike zahodnih držav, kolikor jih je sploh bilo, neuspešne, saj lahko opazujemo getoizacijo in radikalizacijo tujega prebivalstva v mnogih evropskih državah.
Nagraditi bi morali tiste, ki želijo vstopiti v integracijski proces, se naučiti jezika in sprejeti naš način življenja in kulturo, v odnosu do tistih, ki tega nočejo. V Sloveniji namreč želimo ohraniti naš način življenja, kulturo, jezik, vrednote, tujcem, ki si tega želijo, pa omogočiti, da se s tem seznanijo, vživijo v naš način življenja in dokažejo, da so to res pripravljeni storiti.
Delo na izboljšanju slike bi torej moralo biti samoumeven del državne politike. Pa vendar izkušnje iz tujine kažejo, da ukrepi za izboljšanje demografske slike na žalost niso najbolj uspešni. Z demografskim propadanjem se soočajo na Kitajskem, v Južni Koreji, v zahodnem svetu. Na Madžarskem je odhajajoča Orbanova vlada sprejela vrsto prodemografskih ukrepov, s sicer opaznimi pozitivnimi trendi, a se kljub temu niso približali stopnji rodnosti, ki bi omogočala obnovo prebivalstva.
Najprej glede Kitajske – te ne moremo primerjati s Slovenijo, saj imata državi drastično razliko v številu prebivalstva. Ni enako, če imaš milijardo in pol prebivalcev ali pa če je celotna populacija države dva milijona. Velik narod ni kar tako demografsko ogrožen, tudi če daljše obdobje nima primerne stopnje rodnosti ali zmožnosti naravnega ohranjanja prebivalstva. So enostavno tako veliki, da imajo precej rezerve.
Majhni narodi z demografskim problemom so za razliko od velikih veliko bolj ogroženi oz. je ogrožen njihov obstoj.
Tudi slovenski in madžarski demografski problem se razlikujeta. V Sloveniji je 20 odstotkov otrok rojenih materam, ki niso slovenske državljanke, na Madžarskem je ta odstotek veliko nižji. Že tukaj imamo bistveno razliko. Če bi bila Slovenija v zadnjih 40 letih odvisna zgolj od naravnega prirastka, bi nas bilo danes po moji oceni okoli 1,6 milijona. Nas je pa preko dva milijona. Ta razlika je na račun priseljevanja.
Kaj vse torej moramo spremeniti, da se negativni demografski trend spremeni?
Vsako zamujeno demografsko leto se popravlja več let. Zato moramo čim prej ustvariti pogoje, da nastane “boom” veselja do življenja. Upam, da bo v odnosu mladih deklet in fantov prišlo do bistvene spremembe v odnosu do družinskega življenja. V kolikor bi si mladi želeli in se veselili družinskega življenja, bi bilo to nekaj najlepšega in najboljšega za njih same tako v mladosti kot na stara leta. Učinki na trgu dela, kot sem rekel, sicer ne bodo hitro vidni, veliko prej jih bo začutilo zdravstvo, šolstvo in pa določene panoge gospodarstva, saj povečano število rojstev ustvarja nove potrebe. Želeti si moramo odpiranja novih vrtcev in šol in ne tako, kot se sedaj dogaja, ko se marsikje zapirajo oddelki in razredi. Napaka je govoriti, da je otrok strošek. Ravno nasprotno, je dar, v gospodarskem smislu pa gonilo gospodarstva in družbe v vseh možnih pogledih.
Temelj družine je odnos med fantom in dekletom, mamo in očetom. V današnjem času je veliko stvari, ki otežujejo ta odnos in negativno vplivajo na družinsko življenje oz. že samo vzpostavitev tega odnosa in družinskega življenja. Marsikaj lahko kot družba naredimo za izboljšanje teh pogojev, npr. za reševanje stanovanjskega problema, dostojne zaposlitve, zmanjšanje preobremenjenosti in izgorelosti predvsem žensk. Še poseben izziv predstavlja čedalje večja odvisnost od ekranov in tehnologije, ki bistveno zmanjšuje količino osebnih medčloveških odnosov. To vidim kot potencialno dodaten velik demografski problem, zato moramo k temu pristopiti z vso resnostjo.
Vlada, v kolikor bo sestavljena, se bo morala z vso vnemo lotiti izvajanja demografskih ukrepov in hkrati pristopiti do mladih ter jih spodbujati, da vključijo družino v svoj življenjski načrt. Ne predvsem zaradi interesa države, ampak zato, ker je družinsko življenje najlepši način življenja, ki ga lahko imamo tako v mladosti kot na stara leta. To je tisto, kar osrečuje, pot do sreče mladih in starejših in nas v življenju zares žene naprej.
Ž. K.