Upravno sodišče RS je odločilo, da državna sekretarka ministrstva za okolje Tina Seršen ni imela ustreznega pooblastila za podpis odločbe, po kateri za okoljsko sporen projekt izgradnje kanalizacijskega kanala C0 ni potrebna presoja vplivov na okolje. Ker projekt ogroža pitno vodo za več 100 tisoč ljudi, se ob tem marsikomu pojavi vprašanje, če bo Seršenova za svoje ravnanje tudi kazensko odgovarjala?
Odvetnik Klemen Golob je na dan, ko je ljubljanski župan Zoran Janković najavil, da se bo že sedmič potegoval za županski mandat, sporočil, da je Upravno sodišče RS ugodilo tožbi organizacije Alpe Adria Green. Po njegovih besedah je prišlo do odprave odločbe ministrstva za okolje, podnebje in energijo, “s katero je ministrstvo odpravilo sklep Agencije RS za okolje (Arso) iz leta 2020, da je za vgradnjo povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete na območjih Vižmarij in Ježice v Ljubljani treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje“.
Golob je za STA pojasnil, da je sedaj Arsov sklep iz leta 2020 pravno veljaven v celoti. Upravno sodišče se očitno strinja z mnenjem preiskovalne komisije DZ v prejšnjem sklicu parlamenta, ki jo je vodila poslanka SDS Anja Bah Žibert, da Seršenova ni imela ustreznega pooblastila za tovrstno postopanje. Slednja je sicer na zaslišanju pred omenjeno komisijo vztrajala, da je odločbo podpisala v sklopu nadomeščanja ministra po pooblastilu.
Obrazložitev sodišča
Iz sodbe, dostopne na Domovini, izhaja, da mora po pravni teoriji “iz vsebine predpisa o organizaciji ali drugega predpisa izrecno izhajati, da gre za pooblastitev izdajanja odločb po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), splošno pooblastilo za nadomeščanje namreč ne zadostuje”. Iz določb 16. in 17. člena ZDU-1 po navedbah sodišča ne izhaja, da je z izdajo takega pooblastila državni sekretar pooblaščen tudi za izdajanje odločb (vodenje postopka in odločanje) po ZUP. Prav tako pa to ne izhaja niti iz vsebine pooblastila, ki ga je predložila toženka v postopku. “In ker je ZUP glede teh vprašanj lex specialis, to pomeni, da ima tožnica prav, ko zatrjuje, da Tina Seršen ni imela ustreznega pooblastila za vodenje in odločanje v tem postopku.” Podpis uradne osebe namreč po njihovih besedah “izkazuje voljo organa in je izkaz načela zakonitosti, saj služi potrditvi, da je postopek vodila (in odločbo izdala) oseba, ki za to izpolnjuje predpisane pogoje oziroma da je odločbo izdala pooblaščena uradna oseba pristojnega organa”. Če pa veljavnega pooblastila uradna oseba, ki je podpisala odločbo, nima, zakonitosti akta ni mogoče preizkusiti, “kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka in je odločbo treba odpraviti že iz tega razloga”.
Ker je Seršenova kot uradna oseba ravnala nepravilno, obstaja podlaga za preiskavo njenega ravnanja po 257. členu Kazenskega zakonika (zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic) in/ali 258. členu (nevestno delo v službi). Za morebitno kazensko obsodbo pa je seveda potreben dokaz o krivdi – naklep ali huda malomarnost. Ali bo Specializirano državno tožilstvo to na koncu pripeljalo v smer kakšnega epiloga, pa je drugo vprašanje.
Na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo smo naslovili novinarsko vprašanje, kjer nas je zanimalo, kdaj in kako bo ministrstvo izvedlo ponovno odločanje o potrebi po presoji vplivov na okolje za kanal C0, ali bo odločbo izdala oseba z ustreznim pooblastilom in izpitom iz upravnega postopka. Ker sodba ugotavlja kršitev postopka s strani državne sekretarke Seršen, nas je tudi zanimalo, če so že pričeli z notranjim postopkom za ugotavljanje morebitne disciplinske ali odškodninske odgovornosti sekretarke in pa če morebiti nameravajo sami vložiti kazensko ovadbo zoper njo zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali nevestnega dela v službi (257. in 258. člen KZ-1).
Odgovor:
Spoštovani!
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je sodbo prejelo danes in jo bo podrobno proučilo. Dokončna in podrobnejša stališča bo lahko Ministrstvo podalo po opravljeni pravni analizi in dodatnih pravnih posvetovanjih.
Del sodbe, ki se nanaša na vprašanje pravnomočnosti postopkov in ugotovitev, da odločba po nadzorstveni pravici glede sklepa iz leta 2020 ne bi bila mogoča zaradi domnevne nepravnomočnosti sklepa ARSO iz leta 2016, odpira več kompleksnih pravnih vprašanj. Gre za vprašanja instituta pravnomočnosti in uporabe nadzorstvene pravice, pri katerih trenutno ocenjujemo, da sodba predstavlja pomembno interpretacijo dosedanje sodne prakse na tem področju, kar bi lahko imelo širše posledice tudi za druge upravne in investicijske postopke izven projekta Kanal C0.
Ministrstvo ves čas zagovarja stališče, da je bila državna sekretarka v času nadomeščanja ministra ustrezno pooblaščena za podpis predmetne odločbe. Odločitev sodišča razumemo predvsem v smislu zahteve po natančnejši formalni opredelitvi pooblastil v primerih podpisovanja upravnih odločb, kar predstavlja pomemben razvoj sodne prakse na tem področju. To bo ministrstvo pri prihodnjem delu ustrezno upoštevalo tudi z vidika zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnih organov.
Ob tem Ministrstvo poudarja, da so odločbo pripravile strokovne službe ministrstva, državna sekretarka pa jo je podpisala v času nadomeščanja ministra.
S. K.