Strateški svet za zdravstvo je na seji prejšnji teden obravnaval osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), česar sta se udeležila tudi premier Robert Golob in zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupnik. Zakon predvideva nove spremembe, o katerih smo povprašali zdravnici in nekdanji državni sekretarki na ministrstvu za zdravje dr. Alenko Forte in dr. Tino Bregant. Bregantova pravi, da to pomeni konec javnega zdravstva, kot ga poznamo: “Jutri se znamo zbuditi v dan, kjer ne bo javnega zdravstva.” Fortejeva pa je eno od sprememb, in sicer uvedbo možnosti delnih rednih zaposlitev pri zasebnih izvajalcih, označila za protizakonito in protiustavno.
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti je sprva predvideval popolno prepoved dela javnih zdravstvenih delavcev pri tako imenovanih čistih zasebnikih izven javne zdravstvene mreže. Zadnja različica, ki jo je prejšnji teden obravnaval strateški svet za zdravstvo, pa bi zdravstvenim delavcem delo pri čistih zasebnikih pod določenimi pogoji dovoljevala.
“Strateški svet ne more dirigirati, pod kakšnimi pogoji bo nekdo, ki ima status gospodarske družbe ali s.p.-ja, posloval. To je protizakonito in protiustavno, ker tako močno posegajo v svobodno pobudo, da če zakon ne bo padel na ustavnem sodišču, bo pa na evropskem,” je dejala dr. Alenka Forte. Pravi, da država d.o.o.-jem in delniškim družbam ne zagotavlja osnovnih sredstev, ter da jim ne more dirigirati, pod kakšnimi pogoji bodo nekoga plačevali. “To ne bo zdržalo presoje na sodišču, saj zakon ni v skladu z našo ustavo in veljavno zakonodajo na področju gospodarstva.”
Storitev bo manj …
Družinska zdravnica dr. Tina Bregant pa pravi, da bo zaradi novega predloga, ki je na prvi pogled mogoče videti dobro, kot da je njegov namen res ločiti zasebno od javnega, rezultat drugačen. Te popravke so dali z razlogom, namreč s tem zakonom bo kljub popravkom opravljenih manj storitev, pravi Bregantova. “To se pravi, da bo storitev, ki so jih do sedaj opravljali koncesionarji in ki so se izvajale popoldne v javnih zavodih, nedvoumno manj.”
Edini, ki bo imel korist od teh manj storitev, bo zavarovalnica ZZZS, ker bo zaradi manj opravljenih storitev sicer prihranila, kot da nismo ljudje tisti, ki plačujejo v blagajno, je kritična Bregantova. “Mi ne plačujemo zato, da bi imeli manj storitev in da bi imela ZZZS prihranke oziroma dobičke. Kljub temu, da so se spomnili delne zaposlitve, bo storitev še vedno manj.”
… kakovost bo slabša
Z novimi zakoni, ki jih bodo dopolnili z novimi glavarinskimi količniki, bodo zdravnike silili, da bodo delali številčno več, kar pomeni manj časa za pacienta, storitve bodo krajše, manj podrobne, zdravje pacientov se bo poslabšalo in če ob to damo še njihov zakon o evtanaziji, potem vidimo, da to vlado zanima samo denar in kako bodo zaslužili, prav nič pa jih ne zanimajo državljani, ki plačujemo z davki to, da bi imeli zdravstveno storitev in osebnega zdravnika, pravi Tina Bregant.
Nasilno izključevanje zdravnikov
Da je skrajno “butasto”, da se namesto vključevanja vseh in skrajševanja čakalnih dob nasilno izključuje del zdravnikov, še meni Fortejeva. “To gotovo ni rešitev, to pomeni podaljšanje čakalnih dob.”
Zdravniki bodo morali delati hitreje in posledično bolj površno
Erik Brecelj je v podporo zakonu poudaril, da je to zakon v korist bolnikov. Pa bo zakon resnično izboljšal kakovost zdravstvenega sistema? “Če bo manj storitev za ljudi, ki že danes čakajo v čakalnih vrstah, ali bo to boljše za paciente? Mislim, da je povsem evidentno. Storitve bodo skrajšane, obravnave bodo krajše, storitev bo manj, ker se jih bo tudi popoldne manj opravljalo, zdravstveni delavci bodo pa morali delati hitreje, bolj površno, z manj časa za pacienta, hkrati pa je še vedno predpisana kazenska odgovornost, tako da tu se res postavlja vprašanje, kdo pa bo še želel delati v takšnem sistemu? odgovarja Bregantova.
V zakonu je predvideno tudi nagrajevanje zaposlenih v javnem zdravstvu, da bi jih skušali zadržati. Prenova plačnega sistema javnega sektorja naj bi tako zaposlenim prinesla možnost mesečnega dodatka v višini 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca za doseganje nadpovprečnih rezultatov in nadomeščanje sodelavcev. Za preseganje izpolnjevanja programa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa do 50 odstotkov osnovne plače.
“Nekaj obljubljajo, ampak toliko je bilo spremenjenih dikcij,” je Fortejeva kritična do obljub o nagrajevanju. “Po svoji maniri čez noč lahko še kaj spremenijo, vse je na horuk.” Spomnimo, da so še dva meseca nazaj zatrdili, da bo zakon stopil v veljavo s 1. januarjem 2025, sedaj tudi to več ne velja.
Tudi Bregantova je kritična: “Zaslužimo si plače in ne nagrade. Če dela zdravnik več in bolje, se lahko pogovarja o napredovanju, to pa, da se pogovarjamo o nagrajevanju, če ima zdravnik več opredeljenih pacientov, krajši čas s pacientom, bolj površno delo – ali je to smiselno in ali je to v korist pacientov?”
“Vse je usmerjeno v uničenje javnega zdravstva”
Tako mnogi posamezni zdravniki kot tudi Zdravniška zbornica, Fides in Mladi zdravniki so kritični do vladnega zakona. Sindikat Fides je izrazil zaskrbljenost, saj menijo, da “predstavlja nevaren eksperiment z usodo slovenskega javnega zdravstvenega sistema”. Tudi Bregantova je dejala, da je “vse je usmerjeno v uničenje javnega zdravstva, rezultat pa bo, da nam bo ostal en majhen delež javnega zdravstva in ljudje se bodo zelo kmalu odločili, da ne bodo več plačevali v blagajno ZZZS, kamor gre nenazadnje 14 odstotkov naše bruto plače. In to pomeni konec solidarnosti, konec ZZZS in pomeni konec javnega zdravstva, kot ga poznamo. Jutri se znamo zbuditi v dan, kjer ne bo niti javnega zdravstva, zato ker je nekdo želel dobro zaslužiti. 6 milijard letno bo imel ZZZS na voljo, od tega so pripravljeni za reformo primarne ravni dati 9 milijonov evrov,” je zaključila Bregantova.
A. G.