Delovanje družine Soros je že desetletja znano in opozarja na vzorec, ki ga uporablja mreža Open Society Foundations: najprej se identificira strateški interes, nato pa se prek financiranja nevladnih organizacij, civilnodružbenih pobud, medijskih projektov in različnih strokovnih mrež ustvarja vplivno okolje, ki lahko vpliva na politične procese v posamezni državi, je v preteklosti pisala madžarska zgodovinarka Mária Schmidt. Tako je že miljarder George Soros s tem namenom obiskoval Albanijo, očitno pa s takšno strategijo nadaljuje njegov sin Alex Soros. Ali se podoben vzorec vzpostavlja tudi v Sloveniji?
V teh dneh se namreč Alex Soros mudi v Sloveniji in se v ospredje izpostavlja predvsem povezava med sinom miljarderja, Open Society Foundations in domačimi nevladnimi organizacijami, med drugim tudi Inštitutom 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač. Organizacija je v preteklosti prejela sredstva iz mreže Open Society Foundations, Alex Soros pa se je ob obisku Slovenije srečal tudi s filozofom Slavojem Žižkom, pri čemer je bila kot povezovalka srečanja omenjena prav Kovačeva.
Bistvo zgornje teze pa je primer Georga Sorosa, ki je v preteklosti pogosto obiskoval Albanijo, kjer je desetletja gradil globalno mrežo fundacij, nevladnih organizacij in izobraževalnih ustanov.
Model, ki ga je uporabljal že George Soros
George Soros je razvil poseben model. Enega od njih opisuje madžarska zgodovinarka Márie Schmidt. Gre za povezovanje finančnega kapitala, nevladnih organizacij in političnega vpliva.
Eden najbolj znanih primerov, kako deluje družina Soros, se je zgodil v rudarskem kompleksu Trepča na Kosovu. Zlato, srebro, cink, svinec in kadmij so kopali v približno štiridesetih rudnikih, ki so dajali delovna mesta ljudem, ki tam živijo. Zvečan, eden od rudnikov, je bil še posebej bogat. Lepega dne je tja prišla Mednarodna krizna skupina (ICG), »ugledna« mednarodna nevladna organizacija z odličnimi političnimi in gospodarskimi zvezami tudi pri Organizaciji združenih narodov. V njenem upravnem odboru je sedel George Soros, saj je zagonska sredstva za ICG poskrbel prav on. Kmalu so »ugotovili«, da bo Trepča odigrala veliko vlogo pri razvoja Kosova, ko bo postalo neodvisno. Začeli so govoriti, da Srbija izkorišča domačine v Trepči in: »Trepča je berlinski zid Kosova. Dolgo je bil simbol srbske tiranije nad Albanci na Kosovu.« Kmalu za tem je izbruhnila vojna. Nekaj mesecev kasneje je predstavnik OZN na Kosovu Bernard Kouchner, ki je bil po »naključju« tudi soustanovitelj organizacije Zdravniki brez meja, ki jo po »naključju« financira Soros, ugotovil, da delo v rudniku in tovarni v Zvečanu škoduje zdravju, zato je treba srbske lastnike razlastiti, rudnike nacionalizirati. Idejo so podprle tudi nevladne organizacije (NVO), ki jih je spet po »naključju« financiral Soros. Povabili so »zasebne investicijske družbe«, da bi vlagali v rudnike. V »odprtem in transparentnem« postopku javnega naročila je bil med šestnajstimi kandidati izbran – George Soros.
Recept je sila preprost. Najprej najde Soros poslovni cilj, nato na teren pošlje svojo »civilno družbo« (NVO), ki je ustrezno podprta v medijih. Ustvari se kaos, Soros se pojavi kot dobrotnik, da organizira pomoč za obnovo. Njegova ekipa natančno določi sovražnike, ki ga ovirajo, in proti njim zažene medijsko kampanjo. Odprejo se meje, da ne ovirajo njegovih gibanj, oslabi se nacionalna suverenost, kupijo se »strokovnjaki«, delijo se štipendije, delijo se nagrade. Njegovi mediji stavijo na staro leninistično taktiko: vedno uporabljal osebne napade. Ljudi najprej ustrahujejo, če to ni dovolj, jih uničijo. »Njegovi novinarji in aktivisti so specialisti za take umore,« piše Schmidtova. In natanko to se je zgodilo na Kosovu. Okoli 50-milijonski vložek in še okoli 100 milijonov garancij ameriške vlade se je splačalo. Ocenjene zaloge rudnin namreč presegajo deset milijard evrov, Soros pa vedno pobere smetano na torti. Enako je naredil v Romuniji, kjer si je prilastil večino zalog zlata.
Alex Soros nadaljuje delo očeta Georga
Njegov sin in sedanji predsednik Open Society Foundations Alex Soros pa očitno nadaljuje s tem modelom, saj tudi sam v zadnjih letih zelo pogosto obiskuje Albanijo, kjer vzdržuje tesne stike z albanskim premierjem Edijem Ramo. Njegovi obiski so v delu albanske javnosti sprožili vprašanja o povezavah z vplivom njegove fundacije, reformami pravosodja in bližino s premierjem.
Alex Soros je namreč večkrat javno pokazal zelo prijateljski odnos z Ramo, ki ga je označil za prijatelja oziroma “brata”. Albanski mediji in opozicija so v zadnjih letih opozarjali na številna srečanja med njima, od obiskov v Tirani do zasebnih druženj na albanski obali, na jahtah.
Od Albanije do Slovenije: ista mreža?
Vprašanja o vplivu Sorosove mreže so se pojavila tudi v Sloveniji, predvsem po obisku Alexa Sorosa pri slovenskih predstavnikih civilne družbe. Spomnimo, da je pri tem Miran Videtič že opozoril, da je družina Soros v preteklosti Robertu Golobu pravzaprav omogočala neko pomoč.
Kot smo že poročali, se je Alex Soros v Sloveniji srečal s filozofom Slavojem Žižkom, srečanje pa naj bi pomagala organizirati Nika Kovač, direktorica Inštitut 8. marec. Prav zaradi povezave med Sorosevo fundacijo in Inštitutom 8. Marec, pa tudi preteklih srečanj z Golobom, so se pojavila vprašanja o političnem ozadju srečanja.
Inštitut 8. marec je v preteklosti prejel finančna sredstva iz mreže Open Society Foundations, kar so v organizaciji tudi javno navajali in takšno financiranje ima lahko vpliva na politično agendo organizacij.
Sara Kovač