“Politične elite lažejo tistim, ki jim domnevno služijo,” je prepričan ameriški konservativec Ben Shapiro, ki v svojem zapisu Smrt elitistične sredine pojasnjuje, kako je (lažni) center skušal utrditi svojo moč tako, da je jemal tako z leve kot z desne, ker nima lastne koherentne ideologije. Meni, da to lažno središče zdaj razpada s centrifugalno silo, razpeto med tistimi, ki verjamejo v temeljne institucije Zahoda, in tistimi, ki želijo, da bi jih izpodrinili.
Ameriški konservativec Ben Shapiro je prepričan, da je svet trenutno priča uničenju institucionalnega zaupanja po celem Zahodu, kar pa naj bi bila posledica laži političnih elit v smislu, da trdijo eno, delajo pa nasprotno. Problematika sredine oziroma “lažnega centra,” kot ga je poimenoval Shapiro, je v tem, da nima lastne koherentne ideologije, zato črpa malo z desne, malo z leve, pri tem pa izgublja rdečo nit. To se v svetu kaže tako na političnem, gospodarskem kot družbenem področju, ko institucionalni voditelji trdijo, da sledijo civilizacijskim temeljem, hkrati pa jih z dejanji spodkopavajo.
V Franciji je predsednik Emmanuel Macron na drugih zakonodajnih volitvah drastično izgubil večino v državnem zboru. Po drugem krogu volitev si je Macronovo sredinsko zavezništvo zagotovilo 245 sedežev, kar je manj kot 289, toliko je bilo namreč potrebnih za ohranitev prevlade v francoskem državnem zboru. Po drugi strani pa si jih je levica zagotovila 131. Stališče, da se Francija premika v levo, pa je pod vprašaj postavila tudi desna stranka National Rally, ki je svoje sedeže povečala za šest na skupno 89.
V Kolumbiji je nekdanji gverilec Gustavo Petro z zgodovinsko zmago levice prvič v zgodovini države dobil predsedniški položaj. Petro je prvi levičarski predsednik v sodobni zgodovini Kolumbije, kar dokazuje dolgoletno tradicijo kolumbijske konservativne politike. Njegovo izvolitev je med ostalimi komentiral tudi konservativni guverner Floride Ron DeSantis, ki predseduje državi z daleč največjo kolumbijsko-ameriško populacijo v državi, ki je izvolitev marksista Gustava Petra, nekdanjega člana levičarske teroristične gverile M19, označil za kolumbijsko katastrofo in da ga skrbi vzpon “totalitarizma v Ameriki”, piše Breitbart.
Shapiro meni, da vse to ne bi smelo presenečati glede na uničenje institucionalnega zaupanja po celotnem Zahodu, ki je sledilo kot naravni rezultat tega, “politične elite lažejo tistim, ki jim domnevno služijo”. V nadaljevanju političnim elitam očita, da trdijo, da dajejo prednost prostim trgom, hkrati pa se borijo proti prostim trgom v imenu ideologije, ki spreminja svet. Očita jim, da izjavljajo, da cenijo tradicionalno religijo, medtem ko se borijo za spodkopavanje njenih najbolj temeljnih temeljev, da trdijo, da je treba ohraniti svetovni red, hkrati pa se izogibajo realnosti mednarodne politike.
Kot primer enega od elitistov je Shapiro v svojem zapisu uporabil vodjo Svetovnega gospodarskega foruma Klausa Schwaba, ki naj bi podpiral idejo o prostem trgu, letos ob otvoritvi vsakoletne konference v Davosu v Švici je dejal celo, da bodo on in njegovi prijatelji “služili ne le lastnim interesom, ampak bodo služili skupnosti”, potem pa je nadaljeval z vzvodom ekonomske moči v imenu njihovih prednostnih ideoloških rezultatov. V tem primeru pa sta možna samo gospodarski in ideološki neuspeh. Kot enega od lažnih centrov moči je omenil tudi Joeja Bidna in zahtevo njegove administracije, da naftne družbe povečajo proizvodnjo in načrt, kako v naslednjih nekaj letih popolnoma spodkopati razvoj nafte in plina kot načina soočanja z globalnim segrevanjem, kar je vse prej kot donosno z ekonomskega vidika. “Še bolje, vzemimo za primer nemške poskuse ‘ozelenjavanja’ lastnega gospodarstva, medtem ko potihoma proizvodnjo energije črpajo od zunaj – iz Rusije“, je zapisal Shapiro in dodal, da je neumnost nemške politike zdaj še bolj prišla do izraza, ko je Rusija prekinila dobavo nafte v Nemčijo.
Zvestoba tradiciji na eni strani, spodkopavanje te na drugi
Vse to pa se ne dogaja le na gospodarskem in ekonomskem področju, pod pritiski elite poka tudi družbeno področje, ko na eni strani institucionalna elita izjavlja zvestobo tradicionalnim institucijam – cerkvi, družini, lokalizmu, po drugi strani pa hkrati vztraja, da se družba preoblikuje v najbolj radikalni možni podobi. Shapiro kot primer navede predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi, ki izjavlja svojo zvestobo katolištvu v istem stavku, v katerem bojevito podpira splav na zahtevo. Pelosijeva se je namreč v sredo srečala s papežem Frančiškom in prejela obhajilo med papeško mašo v baziliki svetega Petra kljub njenemu stališču do splava. Nadškof iz San Francisca, domačega kraja Pelosijeve, je njeno licemernost okrcal in za medije dejal celo, da ji ne bo več dovolil prejema zakramenta v njegovi nadškofiji zaradi njene podpore pravicam do splava. Nadškof Cordileone, ki je konservativec, je dejal, da mora Pelosi bodisi zavrniti svojo podporo splavu ali prenehati javno govoriti o svoji katoliški veri. Enako licemeren je po zapisu Shapira tudi Biden, ki na dolgo in široko razglaša svojo religioznost, hkrati pa pravosodnemu ministrstvu ukaže, naj cilja na države, ki si prizadevajo preprečiti zmedo in pohabljanje otrok na podlagi nesmiselne teorije o spolu, ki trenutno preplavlja tudi Evropo in njene države.
Ni pa nič drugače na zunanjepolitičnem področju, kjer institucionalni voditelji izjavljajo podporo svetovnemu redu, potem pa zavračajo posledice tega vodenja. Shapiro jim očita oporekanje zlu savdskega režima, po drugi strani pa poudarjajo pomembnost dogovora z iranskim terorističnim režimom, pri vsem pa tem pa celo nameravajo obiskati Savdijce in jih prosijo za nafto. Biden namreč namerava obiskati Savdsko Arabijo v mesecu juliju in vse to ne bi bilo tako ironično in ponižujoče, če ne bi savdijskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana označil za “persono non grata” v Beli hiši zaradi umora savdskega disidenta in kolumnista Washington Posta Jamala Khashoggija. Biden je po poročanju tujih medijev le dan za tem, govoril s savdskim uradnikom, ki mu je z arogantnim tonom dejal, da “so vedeli, da bo prišel dan, ko bo Amerika potrebovala Savdsko Arabijo”.
“Voditelji izjavljajo svojo neskončno podporo ukrajinski vladi, nato pa se ‘naredijo neumne’ glede zagotavljanja podpore, potrebne za njeno zmago, ali načrta izstopa, če zmaga ni dosegljiva. Poševno gledajo na kitajsko grožnjo Tajvanu, nato pa pripadnike mornarice naučijo pravilne uporabe transspolnih zaimkov,” očita Shapiro.
Institucionalne elite se zanašajo na moč civilizacijskih temeljev (prosti trgi, verske vrednote, vojaška moč), da bi podprle neuspešne ideje, ki te temelje spodkopavajo. Rezultat je neuspeh. Levica elitam očita nepoštenost, saj govorijo o liberalizmu, hkrati pa se zagovarjajo prosti trg, verske vrednote in vojaško moč. Na drugi strani pa desnica meni enako in elitam očita ideološko zavezanost levičarstvu in s tem rušenje civilizacijskih temeljev, namesto da bi jih utrjevale. “Sredina oziroma center med levo in desno ne obstaja,” je prepričan ameriški konservativec Ben Shapiro, “(lažni) center je skušal utrditi svojo moč tako, da je jemal tako z leve kot z desne in nima lastne koherentne ideologije. In to lažno središče se zdaj razpada s centrifugalno silo, razpeto med tistimi, ki verjamejo v temeljne institucije Zahoda, in tistimi, ki želijo, da bi jih izpodrinili.“
Tanja Brkić