Ameriški pritisk na Kijev glede oblikovanja okvira za končanje vojne z Rusijo se je v zadnjih dneh razkril kot precej neugoden za Ukrajino. Po poročanju Reutersa je Washington predsedniku Volodimirju Zelenskemu sporočil, da pričakuje sprejetje ameriškega predloga, ki naj bi vključeval odstop ukrajinskega ozemlja, zmanjšanje vojaških zmogljivosti in celo krčenje velikosti ukrajinskih oboroženih sil. Dva vira, ki sta zaradi občutljivosti teme želela ostati anonimna, sta potrdila, da ZDA želijo, da Kijev pristane na “glavne točke”, če želi ohraniti podporo ključnega zaveznika.
Takšen predlog Kijev postavlja v izjemno težak položaj. Ukrajina se že tretje leto upira ruski agresiji, medtem ko vedno znova poudarja, da so njeni minimalni pogoji za mir spoštovanje ozemeljske celovitosti, odgovornost agresorja in varnostne garancije, ki bi preprečile novo vojno. Ameriški predlog, kot ga opisujejo viri, pa gre v drugo smer.
Napetost med Kijevom in Washingtonom se kaže tudi v diplomatskih zapletih. Po informacijah, ki jih je objavil Savčenko Volodimir iz analitičnega medija The Ukrainian Review, je bilo srečanje med Volodimirjem Zelenskim in ameriškim posrednikom Steveom Witkoffom v Turčiji odpovedano, potem ko je postalo jasno, da Zelenski ni pripravljen razpravljati o ameriškem mirovnem načrtu.
Ukrajinski predsednik je v Turčijo namreč prišel z alternativnim predlogom, oblikovanim skupaj z evropskimi partnerji. Evropski načrt naj bi bil za Ukrajino sprejemljivejši, a ga ZDA – kot naj bi dejal ameriški uradnik – ocenjujejo kot nekaj, “česar Rusija nikoli ne bo sprejela”.
Odpoved srečanja ni bila le protokolarna neprijetnost, temveč razgalja širša razhajanja. Ukrajinci želijo proces internacionalizirati in vključiti evropske države, ki bolje razumejo regionalne posledice trajnih ozemeljskih koncesij Moskvi. Po navedbah ukrajinskega uradnika, ki je govoril za Axios, je Zelenski predlagal širši format razprave, kar naj bi ZDA presenetilo. Drugi ameriški uradnik pa je celo poudaril, da je bilo prestavljanje srečanja povezano tudi z notranjepolitično situacijo v Ukrajini – predvsem s korupcijskim škandalom v samem vrhu predsedniške administracije.
Zdi se, da Washington s svojimi predlogi poskuša pospešiti zaključek vojne, a če bi Ukrajina sprejela takšne pogoje, bi to pomenilo precedens, da se agresija obrestuje, kar bi imelo daljnosežne posledice tako za evropsko varnost kot za mednarodni red.
Zaenkrat ostaja odprto, ali bodo ZDA vztrajale pri zasnovi, ki je za Kijev komajda sprejemljiva, ali pa bodo dopustile več prostora za evropski pristop. Jasno pa je, da vsak poskus vsiljevanja mirovnega načrta, ki dejansko pomeni kapitulacijo šibkejše strani, ne vodi v trajni mir, temveč v novo stopnjo nestabilnosti.
Sara Kovač