Marsikomu se te dni poraja vprašanje, kako učinkovita je bila nedavna izraelska operacija proti Islamski republiki Iran in Iranski revolucionarni gardi (IRGC) v resnici? Odgovor na to vprašanje se bo besedah znanega nevroznanstvenika Sonuja Bhaskarja najde v resnici pri drugem vprašanju: “Kaj se zgodi, ko se varuh iranske revolucionarne ideologije – IRGC – nenadoma znajde izpostavljen, z uničenimi obrambnimi sistemi, in njegove grožnje izpadejo kot prazne?”
Vrsto let je Iranska revolucionarna garda (IRGC) predstavljala močnega zagovornika iranskih prizadevanj za prevlado v regiji. S pomočjo omrežja sil, kot so Hezbolah v Libanonu, Hamas v Gazi in Hutiji v Jemnu, je slednja nenehno delovala z namenom širjenja iranskega vpliva in sejanja nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. A zadnji izraelski napad ni le oslabil vojaške zmogljivosti IRGC, temveč je tudi pokazal ranljivost tako imenovane “Osi zla”.
IRGC je bila ustanovljena leta 1979, po iranski revoluciji, in predstavlja mnogo več kot le vojaško silo. Velja za varuha teokratske vladavine islamske republike in je ključnega pomena pri uresničevanju iranskih regionalnih ambicij. Svoj vpliv so čez čas uspeli razširiti s pomočjo zaveznikov, terorističnih organizacij, ki delujejo kot njena podaljšana roka v regionalnih konfliktih.
“Hezbolah, Hamas in Hutiji delujejo ob podpori IRGC, pri čemer skrbijo za uresničevanje iranskih interesov, ki so usmerjeni zoper Izrael, Savdsko Arabijo in druge regionalne tekmece. Te skupine delujejo kot moteči dejavniki, ki destabilizirajo Bližnji vzhod z upori, raketnimi napadi in ciljno usmerjenimi nasilnimi akcijami,” ob tem med drugim izpostavlja Sonu Bhaskar, ki pravi, da Izrael omenjene skupine vidi kot neposredno grožnjo svoji varnosti, saj se je tudi pogosto spopadel z njimi, a vendar se redko odloči za tako drzen korak, kot je bil nedavni napad na iranskih tleh.
Bhaskar je osvetlil, da je Iranska revolucionarna garda znana po svojem “glasnem lajanju”, drznih izjavah in grožnjah, vendar se pogosto zanaša na svoje zaveznike, da se borijo namesto nje. “Nedavna operacija pa je močno oslabila tako fizično kot simbolno moč IRGC, pri čemer je vplivala tudi na sposobnost Irana pri izkazovanju moči. Sporočilo Izraela je bilo jasno: kljub regionalnemu vplivu Irana in kazanju moči slednji ni nedotakljiv. “Os zla”, ki jo je IRGC skrbno zgradila, se zdaj sooča s trenutkom ranljivosti, ta napad pa je morda šele začetek,” je prepričan.
Ključni uspehi nedavne operacije Izraela
Operacija, ki jo je Izrael izvedel proti Iranu, ni predstavljala manjšega napada, ampak visoko usklajen trifazni napad, ki je bil neposredno usmerjen v najbolj dovršene vojaške iranske obrambne sisteme. Nedavni izraelski napad je dosegel več ciljev, ki so znatno oslabili iranske obrambne in napadalne sposobnosti.
Prišlo je do uničenja naprednih sistemov zračne obrambe, opozarja Bhaskar. Izraelske sile so uspešno uničile štiri ruske sisteme zračne obrambe S-300, najnaprednejše iranske sisteme, ki so bili ključni za zaščito pomembnih lokacij po državi. Po navedbah ameriških virov bi lahko obnova teh obrambnih sistemov trajala več let, kar bi pomenilo, da je Iran ranljiv ob morebitnih nadaljnjih napadih.
Odpravljene so bile zmogljivosti Irana za proizvodnjo balističnih raket, je opozoril v nadaljevanju. Izrael je namreč ciljal lokacije, kjer se proizvaja balistične rakete in ostalo nujno opremo. Izraelci so ciljali na gospodarske lokacije in infrastrukturo. Operacija je vključevala napade na sisteme zračne obrambe, ki varujejo ključne gospodarske objekte, kot so rafinerije nafte, plinska polja in glavno pristanišče. Z razgradnjo te obrambe je Izrael iranska ključna gospodarska sredstva izpostavil ranljivosti, kar bi lahko po mnenju Bhaskarja dodatno obremenilo iransko gospodarstvo, če bi se Izrael odločil za nove napade.
Ker je iranska zračna obramba oslabljena in vojaške zmogljivosti ogrožene, ima Izrael po besedah Bhaskarja na mizi več možnosti. “Prvič, lahko se odloči za vzdrževanje pritiska z napadi na dodatna gospodarska mesta, kar bi prispevalo k sistematičnemu spodkopavanju finančne stabilnosti Irana,” je izpostavil in dodal, da bi to navzven poslalo sporočilo, da bosta iranska agresivna drža in regionalno vmešavanje prispevala k nevzdržnim stroškom.
Izbor tarč s strani Izraela ni bil naključen, temveč skrbno načrtovan, cilj pa je bil, da se ohromi sposobnost Irana, da sledi svojim vojaškim ambicijam in vzdržuje svoje gospodarstvo. S ciljanjem na izraelske gospodarske arterije (petrokemično industrijo, naftne rafinerije) Izrael ogroža tokove prihodkov Irana, kar je še posebej kritično glede na to, da je država odvisna od izvoza nafte.
Podobno so bili uničeni obrati za proizvodnjo raket, ki so ključni za proizvodnjo balističnih zmogljivosti, vključno s trdim raketnim gorivom. To pa tudi resno ovira zmožnosti Irana, da oboroži svoje zastopnike, kot sta Hezbolah in Hamas, s tem pa se posledično omejuje domet Irana v regiji.
Začetek izraelske kampanje za oslabitev vpliva Irana v regiji?
Nedavna operacija po prepričanju Bhaskarja verjetno nakazuje začetek niza napadov, katerih cilj je ohraniti Iran v oslabljenem stanju v skladu s strategijo “stopnjevanega odvračanja in preventivne obrambe”. Ker je obramba Irana oslabljena, ima Izrael namreč sedaj možnost za izvajanje nadaljnjih operacij z minimalnim tveganjem.
Prihodnji napadi bi lahko še bolj destabilizirali iranske gospodarske temelje, kot so napadi na naftno infrastrukturo in transportna vozlišča, ki so bistvenega pomena za izvozno gospodarstvo. Če pa bi se po njegovo Izrael odločil osredotočiti na jedrske objekte, bi to povečalo pritisk na Teheran, naj opusti svoje ambicije.
Je možna sprememba iranskega režima?
Čeprav iransko vodstvo dolgo časa velja za zelo odporno, je povsem mogoče, da bi lahko trenutna kombinacija gospodarskih težav, vojaških neuspehov in vse večjega nezadovoljstva javnosti imela vpliv na destabilizacijo. “Ob razkritju vojaške ranljivosti Irana bi se lahko opogumila tamkajšnja opozicija, ki je razočarana nad dragimi intervencijami režima na tujih tleh,” je izpostavil in dodal, da bi lahko tako izraelska dejanja, bodisi neposredno ali posredno, navdihnila gibanja v Iranu, ki dvomijo v agresivno politiko režima in visoko ceno, ki se jo nalaga iranskemu ljudstvu.
“Čeprav sprememba režima še zdaleč ni zagotovljena, je nedavna operacija prispevala k nezadovoljstvu na domačih tleh in bi lahko pomenila začetek pomembnih notranjih premikov v Iranu,” je izpostavil in spomnil, da “izraelska operacija proti Iranu ni bila le taktični uspeh”. “To je bil strateški triumf, ki je preoblikoval dinamiko moči na Bližnjem vzhodu. Z razgradnjo iranske obrambe, ohromitvijo njegovih gospodarskih območij in oslabitvijo njegovih zmogljivosti za proizvodnjo raket je Izrael dejansko nakazal, da IRGC in njeni posredniki niso nedosegljivi,” je še poudaril in pripomnil, da medtem ko napetosti še naraščajo, operacija predstavlja jasen opomin: “Izraelsko lajanje morda ni glasno, vendar je zaradi njegovega ugriza Teheran postal ranljiv, prihodnost iranskega režima pa ostaja negotova.”
Ž. N.