Približno 36 odstotkov Azijcev zardi, ko spije kozarec vina ali piva. Nesrečno (ali ljubko) reakcijo na uživanje alkohola doživljajo predvsem Kitajci, Japonci in Korejci, preostanek Azijcev pa alkohola sploh ne prebavlja.
Alkohol se razgrajuje v jetrih s pomočjo dveh encimov, ADH in ALDH2. Z etanolom najprej reagira ADH, kot posledica tega nastane acetil-aldehid, ki pa se ga nato loti ALDH2, ki ga spremeni v acetat – spojino, podobno kisu. Če vam acetil-aldehid zveni podobno kot formaldehid – tj. tekočina, v katero smo pri pouku biologije shranjevali mrtve žabe in gliste – je to zato, ker sta si spojini dejansko podobni – in toksični.
Rdečica posledica genetske mutacije
Težave v organizmih Azijcev povzroča ravno formaldehidu podobna spojina acetil-aldehid, ki je zaradi genetske mutacije, ki je povzročila nedelujoči encim ALDH2, ne morejo presnoviti. Zaradi mutacije, ki se je zgodila nekje daleč nazaj v zgodovini, se jim sedaj po zaužitju alkohola v telesu nabira kar šestkrat več acetil-aldehida, ki poleg škodljivih učinkov, kot je povišan srčni utrip, rdeče oči in glavobol, povzroča tudi raka.
Dobra novica?
Nekateri Azijci na azijsko rdečico razvijejo visoko toleranco, kar jim omogoča, da spijejo več alkohola – to pa je dobra novica samo na prvi pogled, saj zaradi tega v veliki meri povečajo možnosti za rakasto obolenje.
Žiga Korsika