Zaradi nereševanja romske problematike se razmere na jugovzhodu Slovenije poslabšujejo. “Ne govorimo več o posameznih incidentih, govorimo o vztrajno naraščajočem nasilju in strahu, ki se je dobesedno že zažrl v skupnost,” izpostavlja poslanka SDS Anja Bah Žibert.
Poslanka Anja Bah Žibert je bila kritična, ker oblast, ki na eni strani dopušča, da nekateri živijo mimo pravil, mimo zakonov in ob tem prejemajo tudi različne socialne transferje, na drugi strani pa imamo ljudi, ki skrbijo, da se ti transferji sploh lahko izplačujejo v državi in morajo seveda živeti po pravilih in zakonih. “Takšna država ni več ne pravna in ne pravična. Ljudje so enostavno siti oblasti, ki vsak mesec vzame skoraj polovico plače, na drugi strani pa ta oblast ni sposobna več zagotoviti osnovnih standardov in postulatov države, ko govorimo o varnosti ljudi in njihovega premoženja,” je navedla.
V Poslanski skupini SDS so že večkrat opozorili na zahtevno problematiko. “Opozorili smo, da se bodo razmere slabšale, če vlada ne bo ukrepala.” Dvakrat so v tem mandatu tudi predlagali, da se ustanovi pododbor za spremljanje romske problematike, ki bi svoje delovanje usmeril v to problematiko, v iskanje rešitev in predlaganje ukrepov. “A koalicija je te predloge vedno zavrnila. Še več, večkrat s strani koalicije poslušamo, da jih skrbi za to ranljivo skupino, kar Romi kot etnična skupina so. V tem mandatu so uspeli pripraviti samo eno poročilo o položaju romske skupnosti, in to za leto 2022, čeprav zakon jasno narekuje, da je potrebno takšno poročilo sprejemati za vsako leto,” je pojasnila in izrazila kritiko do Urada za narodnosti. “Praktično ne deluje. V tem mandatu je vse, kar smo lahko iz tega urada izvedeli, da nenehno menjajo vršilce dolžnosti.”
Stanje se zaradi neukrepanja slabša
Zaradi vseh teh neukrepov se po navedbah poslanke stanje slabša. Na to pa ne opozarja zgolj SDS, ampak so na to že večkrat opozorili župani jugovzhodne Slovenije. Slednji so namreč pred kratkim navedli, da se položaj slabša, kar jih kot predstavnike lokalne skupnosti še posebej skrbi. “S strani ministrstev dobivajo vsebinsko prazne odgovore. Ni resnih ukrepov, še manj časovnic, kdaj naj bi se kar koli sploh spremenilo,” je navedla in spomnila, da župani niso zgolj opozarjali. Leta 2023 so v Državni zbor namreč vložili paket štirih zakonov, s katerimi bi se uredile razmere otrok in mladostnikov iz težavnih socialnih okolij. Vladajoča koalicija pa je pod pretvezo, da bo pripravila svoje predloge, vse predloge zavrnila, kar se danes po njeno kaže kot velika zamujena priložnost. “Do danes namreč ta ni storila ničesar,” je bila kritična.
Poslanki se ne zdi čudno, da na tem področju deluje že sedem ljudskih iniciativ, ki niso nastale zato, ker ne bi želele živeti v sožitju, ampak so nastale zaradi nuje. “Opozarjajo, da na tak način, kot se to dogaja danes, ne morejo več živeti, in da zahtevajo od države, da poskrbi za njihovo varnost in varnost njihovega premoženja,” je izpostavila in dodala, da je dejstvo, da je na JV Slovenije romska populacija večinsko ali skoraj vsa brezposelna. To pa je po njeno zagotovo tudi dokaz, “da so bile, kar se tiče politike socialnih transferjev, narejene nekatere nespametne poteze oziroma bi bilo potrebno zadeve temeljito spremeniti na način, da se bo ta populacija vključila v samo delo”.
Poudarila je, da je skrb vzbujajoč kriminal pri mladostnikih. “Romski mladostniki napadajo sovrstnike pa tudi odrasle, kar kaže na to, da smo tukaj zatajili tako v procesu izobraževanja kot njihovega vključevanja v družbo.” Kmetje opozarjajo na krajo pridelka, pokol živine, kar pa po njeno ni samo grozljivo samo po sebi, saj je ob tem ogrožen tudi njihov prihodek. “To je potrebno spremeniti in urediti tako, da tem ljudem ne bo praktično že onemogočeno normalno življenje. V luči vsega tega v SDS ne le opozarjamo na to, da imajo državljani ustavno pravico do varstva, imajo tudi ustavno pravico do varnosti, varnosti njihovega premoženja in tudi ustavno zagotovljeno pravico do obveznega izobraževanja,” je bila jasna.
Na današnji seji komisije bo tekla razprava o njihovih devetih sklepih
Povedala je, da sami zgolj ne opozarjajo, ampak imajo konkretne ukrepe. Le ti so vsebovani v predloge sklepov, ki jih bo danes obravnavala Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Med ključnimi predlogi so: spremembe zakonodaje, ki bi povečale odgovornost prejemnikov socialnih transferjev, strožja pravila glede rednega obiskovanja šole, učinkovitejši ukrepi na področju zaposlovanja, strožje sankcioniranje ponavljajočih se kaznivih dejanj ter uvedba pravne podlage za povračilo škode žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.
.@ANJABAHZIBERT Za romsko problematiko damo približno 20 milijonov na leto. 👉 Iz tega je naslova je potrebno poskrbeti, da se prizadetim ljudem po vlomih, nasilju, uničenju pridelkov s strani Romov omogoči neko obliko odškodnine. Mnogi, ki so deležni nasilja, nosijo velike… pic.twitter.com/fPsMcDgATq
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 15, 2025
Med drugim menijo, da je potrebno spremeniti predkazenske postopke, ko gre za anonimno prijavo. “Danes se namreč dogaja, da na koncu ne pride do postopkov, ker je bila prijava anonimna. Potrebno je razumeti, da se ljudje odločajo za takšno obliko prijave, ker se bojijo povračilnih ukrepov. Anonimna prijava bi tukaj morala zadostovati, da se postopki, ko gre za kazniva ravnanja in druge oblike ravnanj, tudi izpeljejo.”
Prebivalci jugovzhodne Slovenije imajo po njenih besedah pravico do varnosti, dostojanstva in mirnega življenja. “Država jim mora to pravico zagotoviti,” je izpostavila poslanka in izrazila pričakovanje, da bo vladna koalicija na Komisiji za peticije podprla devet predlaganih sklepov in poskrbela, da se stvari začnejo reševati. “Kajti če vlada ni sposobna zagotoviti varnosti svojih državljanov in njihovega premoženja ter zagotoviti, da v državi vladata red in mir, potem takšna vlada nima pravice, da vlada,” je bila jasna.
Ž. N.