Varnost v Sloveniji se slabša. V zadnjem letu se je zaradi ilegalnih migrantov močno povečala kriminaliteta, nasilje in posilstva. V stranki SDS so zato vložili predlog za sklic izredne seje DZ s predlogom priporočil vladi za ustavitev nezakonitih migracij, učinkovite ukrepe za zaščito slovenske meje ter krepitev varnosti državljanov. Pobuda je nastala na predlog prošenj, ki prihajajo s strani prebivalcev, ki so vsak dan bolj zaskrbljeni zaradi povečane kriminalitete in nasilja ter razočarani nad nezadostnim odzivom vlade, je v Temi dneva povedala poslanka Slovenske demokratske stranke Anja Bah Žibert. Statistični podatki namreč kažejo, da je od začetka leta 2023 do prvih dni novembra nezakonito stopilo v državo več kot 50 tisoč ilegalnih migrantov, leta 2022 “le” nekaj več kot 18 tisoč.
Anja Bah Žibert pravi, da so jih državljani in državljanke Slovenije pozvali, da je nekaj treba storiti, saj se nasilje v Sloveniji stopnjuje, vse več je kriminala in tudi celo posilstev s strani ilegalnih migrantov. Prav tako se ilegalni prehodi na mejah stopnjujejo. “Ravnali smo odgovorno in ta sklic tudi zahtevali z vložitvijo zahteve,” pravi Bah Žibert.
Napaka odstranjevanja varovalnih ograj je bila tako velika, da je še dodatno pozvala ilegalne migrante, da so dobrodošli. Največji pritisk je imela občina Brežice, zdaj pa porast ilegalnih migrantov opažajo tudi v Beli krajini. “Ni dovolj, da se zaščiti meja na prehodih. Mejo je treba zaščititi v celoti. Tu je bila varovalna ograja v veliko pomoč, še večjo pomoč oziroma nuja pa bi bila, da so ob meji okrepljene policijske enote in po potrebi tudi slovenska vojska, kot je bilo to že v preteklosti,” pravi Bahova in dodaja, da so na ta način pritisk ilegalnih ilegalnih migrantov v preteklosti že ustavili. “Res je, da je potreben tudi dodaten napor vlade, kar se tiče EU, da zaščitimo našo schengensko mejo, kajti če ta ne bo zaščitena, vse to pade. Schengenska meja mora ostati meja, ne pa vstopna točka za ilegalne migrante.”
Delo vlade na tem področju ni primerno
Dela vlade na področju ilegalnih migrantov sploh ne čuti, pravi poslanka. Res pa je, da je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar po pretekli seji, ki so jo tudi sklicali na predlog SDS, vendarle nekaj storil. “V Rigoncah je takrat prišlo do okrepljenih policijskih enot, prav tako se je nekaj storilo glede ograje. Tako da je bil vendarle ta poziv koristen. Žal pa nam je, da niso sprejeli priporočil, ker če bi jih, bi lahko marsikaj, kar danes vidimo, že preprečili. Včasih bi si želela, da je Robert Golob tiho in da nič ne dela, kajti z pozivom, da ilegalne migracije postanejo legalne, je naredil res veliko škodo in povečal problem,” je dejala Bah Žibertova.
Zakaj policija ne objavlja posilstva migrantov?
Odgovornost vlade je, da državljane obvešča o tovrstnih dogodkih, da tudi poziva tiste, ki bi morda bili na ta način oškodovani, da to sporočajo policiji in da policija čim prej ukrepa. “Dejstvo je, da šele ko mediji izvedo in objavijo kriminal, policija to samo potrdi. Je pa 170-odstotno povečanje posilstev s strani migrantov podatek, ki ne le skrbi, ampak tudi terja resno odgovorno reakcijo.”
V nadaljevanju je še enkrat poudarila, zakaj je pomembno, da se vojska vključi v varovanje meje. “Gre predvsem za zaščito meje, to smo že poznali – mešane patrulje. Bilo je zagotovo velika dodana vrednost, čeprav so nekateri temu nasprotovali. Zakaj? Vojska je vendarle v službi naše domovine, ki dela za našo državo,” pravi poslanka.
Države s politiko odprtih vrat ugotovile, da je to napačna politika
S pritiskom ilegalnih migrantov se soočajo tudi druge države v Evropi. Tiste države, ki so imele še pred kratkim politiko odprtih vrat, danes vidijo, da ne le, da je bila to napačna politika, ampak da je za sabo prinesla nasilje, kriminal in tudi teroristična dejanja. “Zato vlade in odgovorne države že spreminjajo to politiko. Pogovarja se o vračanju ilegalnih migrantih, zahtevajo resno ukrepanje, saj da tega pritiska ne bodo zmogle,” pravi Bah Žibertova in dodaja, da bi ravno tu morala naša vlada storiti mnogo več in se zaščititi, ne le naše meje, ampak tudi državljanke in državljane. “Ne pa, da širimo azilne domove, saj so naše zmožnosti takšne, kot so bile – ko lahko pomagamo, pomagamo, a tistim, ki so pomoči res potrebni. Pri tej strukturi ilegalnih migrantov pa namen njihovega prihoda ni jasen.” Odgovorne vlade v Evropi spreminjajo migrantsko politiko, naša pa širi azilne domove.
S kakšnimi nameni prihajajo mladi moški?
Struktura so namreč mladi moški, žensk in otrok ni. Poleg tega je pot zelo draga, nekaj deset tisoč evrov – tu ni problem, da nimajo ekonomske moči, da bi lahko v izvornih državah živeli, njihovi nameni so drugačni. To priča tudi stopnjevanje nasilja, kriminala in terorističnih dejanj, posilstev – da to niso ljudje, ki iščejo neko pomoč, ki so dobronamerni in hvaležni Evropi, da so jih sprejeli.
Kaj lahko pričakujemo v Sloveniji na tem področju glede na dogajanje v svetu?
Države, ki imajo težave z ilegalnih migranti, ugotavljajo, da integracija ni uspela. Zato ker se je bolj ukvarjalo s tem, katere pravice imajo ilegalni migranti in ne katere dolžnosti. Ta spodletela integracija je tudi velik vzrok za alarm, da je treba tudi v tem pogledu nekaj spremeniti. Predvsem pa je pomembno, da se Evropa “spravi skupaj”, pripravi konkretne točke – glavna rešitev pa je ta, da denar, ki ga danes namenjamo za ilegalne migrante, ki prihajajo v Evropo, usmerimo na njihove izvorne točke, države, iz katerih prihajajo. “Na nas pa je, kako se bomo znali na to odzvati in ali bomo dopustili, da se Evropa spremeni in da takšne, kot je danes, ne bomo več poznali,” je zaključila Anja Bah Žibert.
A. G.