Nekdanji nemški komisar EU je zatrdil, da je Nemčija zadnje čase izključena država, ki propada zaradi pomanjkanja inovativne zmogljivosti in nizke pripravljenosti za reforme.
Günther Oettinger je v četrtek na kongresu medijskega združenja svobodnega tiska v Berlinu dejal, da je močna sila EU “bolnik”, ki potrebuje “rehabilitacijo”.
Pozval je k radikalni spremembi pristopa zvezne vlade, podobnega Agendi 2010, zakonodajnemu paketu, uvedenemu v Nemčiji v 2000-ih, katerega namen je bil reformirati nemški sistem socialnega varstva in trg dela. Nemčija vstopa v recesijo, potem ko se je gospodarstvo v prvem četrtletju skrčilo za 0,3 %. Nemčija je sprva poročala o ničelni rasti za prvo četrtletje leta 2023, vendar je bilo to nato popravljeno na drugo zaporedno četrtletje krčenja, kar je sprožilo tehnično recesijo
“Takrat smo pridobili prednost v smislu konkurenčnosti in jo zdaj porabili,” je dejal prisotnim. “Če se spuščate ali ste na spustu, obstaja nevarnost izgube blaginje,” je dejal Oettinger, ki je nekdanji premier nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in nekdanji komisar za proračun EU, digitalno gospodarstvo in energijo.
Nemčija v zatonu
Nemčija je pod levoliberalno vlado dosegla recesijo “Zame je Nemčija v zatonu, je izključena država,” je dodal. Nemško gospodarstvo je prejšnji mesec po dveh zaporednih četrtletjih krčenja zašlo v tehnično recesijo. Ostaja edino večje svetovno gospodarstvo, za katerega Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da se bo letos skrčilo, kar sproža strahove glede njegove dolgoročne prihodnosti kot vodilnega evropskega gospodarstva. Oettinger je tudi obžaloval kakovost politične razprave v Nemčiji in podvomil, v kolikšni meri so politični voditelji sposobni obvladati gospodarske težave, s katerimi se soočajo.
Nemška AfD, ki je proti priseljencem beleži rekordno podporo
20-odstotna podpora AfD po vsej državi je brez primere v zgodovini države. Politiki CDU trdijo, da politični diskurz po vsej državi stagnira, in da za trenutne neuspehe ni odgovorna samo zvezna vlada, ampak tudi šibka opozicija, med katerimi je stranka CDU največja, ki ji ne uspe ustrezno pozvati vlade na odgovornost.
Javno razočaranje nad statusom quo je jasno, kar dokazuje porast priljubljenosti desničarske konservativne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je prejšnji teden na volitvah dosegla najvišjo vrednost 20 odstotkov.
S tem se je stranka izenačila s socialdemokrati (SPD), največjo stranko v semaforizirani koaliciji, in daje AfD resne možnosti, da ima precejšen vpliv pri oblikovanju naslednje nemške zvezne vlade.
Andrej Žitnik