Čeprav ni presegel kvoruma, je nedeljski referendum proti prometnemu terorju župana Zorana Jankovića v pokazal, da si prebivalci Ljubljane, tudi tam, kjer je Janković užival visoko podporo, želijo sprememb. Kako verjeten bo padec Jankovića na jesenkih županskih volitvah?
Na referendumu so občani in občanke Ljubljane na 257 voliščih odločali o parkirnem odloku občine. Na volišča se je odpravilo približno 19 odstotkov volilnih upravičencev, od tega pa jih je okoli 94 odstotkov glasovalo proti Jankovićevem odloku. 40.324 volivcev je tako pokazalo rdeč karton, za pa je glasovalo samo 2.600 volivcev. Da bi bil kvorum presežen bi se sicer moralo referenduma udeležiti vsaj petina, oziroma 45.452 volivk in volivcev, kar pomeni, da je manjkalo dobrih 5. 000 glasov.
Največje nasprotovanje med bivšimi podporniki
Najvišja volilna udeležba je bila v četrtni skupnosti Golovec, kjer je tudi središče upora proti Jankoviću, saj so se zaradi novih pravil glede parkiranja ravno tam začele letos januarja težave. V tej četrtni skupnosti je Jankovićeva lista sicer prejela 42-odstotno podporo na lokalnih volitvah 2022, tokrat pa se je na referendum odpravilo dobrih 26 odstotkov volivcev, od katerih jih je 94,16 odstotka glasovalo proti. Najmanjša udeležba je bila na Rudniku, kjer je glasovalo 15,45 odstotka volivcev, od tega 94,41 odstotka proti parkirnemu odloku. V Mostah, kjer je Janković prejel leta 2022 največ glasov, saj je zanj glasovalo dobrih 51 odstotkov občanov, je bila tokrat udeležba 23-odstotna, proti pa je glasovalo skoraj 96 odstotkov udeležencev. S tem so Moste tudi skupnost, v kateri je največ ljudi obkrožilo “proti”, kar jasno kaže, da Janković izgublja podporo ljudi. Po drugi strani je bil njegov odlok deležen največje podpore v četrtni skupnosti Center, kjer se je na volišča odpravilo slabih 17 odstotkov ljudi, proti Jankovičevem odloku pa je glasovalo “samo” 91,17 odstotka udeležencev.
Poleg tega, da je bil referendum razpisan v času, ko so številni na poletnih dopustih, tudi državna volilna komisija (DVK) ni hotela pomagati pri organizaciji. Zato je morala lokalna volilna komisija sama izvesti referendum. Tajnik te komisije Gregor Rigler je za medije povedal, da bi bila slednja občini lahko v veliko pomoč, če bi ji ji omogočila uporabo že utečene infrastrukture. Na DVK so sicer izjavili, da bi morali zagnati delo treh ministrstev za izvedbo tega referenduma, ki se jim očitno ni zdel vreden njihovega truda, saj jo dejali, češ da za to nimajo pravne podlage, čeprav se Rigler s to obrazložitvijo ne strinja.
Pobudniki referenduma iz Civilne iniciative za Ljubljano pa so izpostavili, da rezultat ne pomeni konca njihovih naporov, temveč je šele začetek “prebujanja Ljubljane” in “povezovanja ljudi, ki že dolgo čutijo, da Ljubljana zanje postaja vse dražja, vse bolj tuja in da se o njej odloča brez njih.” Napovedali so, da bodo v prihodnjih mesecih zahtevali, da tudi o drugih perečih problemih Ljubljane začnejo odločati njeni prebivalci: “Kanal C0, Parkirna hiša pod tržnico, sežigalnica. Projekti, ki bodo zaznamovali naslednja desetletja bivanja v mestu, se ne morejo zgoditi s podpisi birokratov in politikov.”
Miran Videtič: Referendum velik politični poraz za Jankovića
Kaj pa rezultat referenduma pomeni za Jankovića in za prihajajoče jesenske lokalne volitve. O tem je smo povprašali političnega analitika Mirana Videtiča. Glede samega rezultata nam je povedal: “Čeprav referendum v Ljubljani ni dosegel kvoruma, predstavlja velik politični poraz za Zorana Jankovića.” V nadaljevanju smo se z njim pogovarjali tudi o prihajajočih volitvah: “Če se izrazim malce cinično, je Jankoviću sedaj uspelo to, kar ni še nikomur drugemu. Združil je namreč tako desne in leve volivce, s tem, da jih je obrnil proti sebi.”, je dejal in nadaljeval: “To nakazuje tudi kakšen razplet lahko pričakujemo na jesenskih volitvah ob predpostavki, da bo desnica, upajmo, da kar združena desnica, predlagala kandidata, ki bo sprejemljiv za širše množice, ali da bo morebiti levi pol imel kandidata, ki mu bodo naklonjene širše množice.”
Vendar pa morebiten odhod Jankovića po njegovem mnenju ne bo nujno pomenil tudi sprememb: “Kljub temu, glede na trenutne kandidate, kakršna je denimo Urška Klakočar Zupančič, ne moremo pričakovati, da bi se ob porazu Jankovića karkoli v prestolnici zares spremenilo. Poznamo že scenarij iz Zagreba, kjer je bilo po smrti dolgoletnega župana Milana Bandića vse ostalo enako, le sredstva so romala v nove žepe, namreč v žepe stranke Možemo, ki je bratska stranka slovenske Levice.”
Videtič je dodal tudi, da si želi “predvsem raznovrstnega mestnega sveta, kjer bi bila opozicija res močna opozicija”, in pa, “da se ob političnem konsenzu naredi temeljita revizija poslovanja Zorana Jankovića, torej MOL-a in mestnih podjetij, vsaj za obdobje zadnjih 10 let. Vem da bi bil to velik finančni zalogaj, a prebivalci Ljubljane si zaslužijo vedeti, kako je ponarodeli “mister 10%” plemenitil njihov denar.”
A. S.