Predsednica države je prejela pismo državljana, v katerem jo v navezavi na njene dejavnosti, povezane s povojnim nasiljem, opominja na bolečo resničnost takratnega dogajanja. Njegov zapis izpostavlja, da življenj niso izgubili le borci proti revoluciji, temveč tudi nekatere njihove žene in otroci.
V svojem kratkem pismu opominja tudi na izkrivljeno dojemanje zgodovine, kot ga kaže tranzicijska levica. Ta je sposobna upravičeno obsoditi nacizem in fašizem, ni pa sposobna obsoditi komunizma. Tranzicijska levica se še vedno napaja iz dediščine poraženega komunističnega režima, zato do povojnega nasilja še vedno ni sposobna vzpostaviti korektnega odnosa. To je tudi razlog, da ni sposobna enakovredno obsoditi manifestacij ekstremnega nasilja v različnih obdobjih.
Pismo v nadaljevanju objavljamo v celoti.
“Spoštovana ga. predsednica
Povedal vam bom zgodbo, ki sem jo izvedel od tasta, ki je bil po končani vojni zaprt v taborišču Teharje. Tja so v začetku junija pripeljali družine. Otroke, ki še niso hodili (dojenčke), so ločili od mater. Vrle partizanke so jih zjutraj razvile in jih pustile ležati na soncu. Otroke, ki niso umrli od dehidracije in sončarice, so prijele za noge in jih udarile ob drevo …
Ob poudarjanju genocida v Gazi ste pozabili na genocid komunistov po koncu vojne. Napovedali ste udeležbo v Srebrenici, kjer se je zgodil genocid nad Bošnjaki. V govoru na proslavi ste obsodili nacizem in fašizem, pozabili pa na komunizem. Na spletu je objavljenih 10 diktatorjev 20. stoletja po navedbi časopisa Bild. Naj jih nekaj naštejem:
1. mesto: MAO ZEDONG – 60 milijonov žrtev
2. mesto: STALIN – 40 milijonov žrtev
3. mesto: HITLER – 30 milijonov žrtev
6. mesto: POL POT – 1,7 milijona žrtev
7. mesto: KIM IL SUNG – 1,5 milijona žrtev
10. mesto: TITO – 0,6 milijona žrtev.
MUSSOLINIJA NI NA LESTVICI.
Pod komunizmom je na svetu umrlo vsaj 3-krat več ljudi kot pod nacizmom in fašizmom skupaj.”
S. K.