Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je presodilo, da je Hrvaška kršila pravice mater, ki so v tožbi trdile, da so jim bili otroci, rojeni med letoma 1986 in 1994 v bolnišnicah v Vukovarju in Slavonskem Brodu, ukradeni iz državnih bolnišnic in odpeljani v Novi Sad ali pa dani na nezakonito posvojitev.
Gre sicer za matere, ki so imele redne stike s svojimi dojenčki po porodu, vse dokler jih bolniško osebje ni obvestilo, da so dojenčki zboleli in umrli. Spomnimo, da so se tovrstni dogodki dogajali tudi v Sloveniji, kar preiskuje tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki preučuje primere domnevno ukradenih otrok v slovenskih porodnišnicah med letoma 1965 in 1991.
Mnoge mame, katerim so bili otroci ukradeni v času SFRJ, iščejo resnico in pravico. Dva primera sta dosegla Strasbourg: eden od teh je primer dojenčka, rojenega leta 1986 v Slavonskem Brodu, ki naj bi umrl v slavonskobrodski bolnišnici. Ker so starši sumili, da dojenček ni umrl v državni bolnišnici, kot so jim povedali, so se odločili za tožbo, in sicer, da jim tožena država (Hrvaška) ni zagotovila informacij o dejanski usodi otroka, je sporočil urad hrvaške predstavnice pred sodiščem v Strasbourgu.
Zakaj oblasti ne želijo razjasnitve dogodkov?
Ko je ESČP preučil njihove trditve, je zavrnil vse pritožbe hrvaške odvetnice glede nedopustnosti zahtevka in ugotovil, da bi hrvaške oblasti lahko preiskale, kaj se je zgodilo z dojenčki. Oblasti bi lahko tudi zaprosile za pomoč srbske oblasti, če bi bilo to potrebno (saj naj bi bili nekateri dojenčki najprej prepeljani v bolnišnico v Novem Sadu).
Evropsko sodišče je prav tako opozorilo, da je bil odgovor hrvaških oblasti na zahteve tožnic po informacijah o usodi njihovih otrok večinoma sestavljen iz zagotavljanja dostopne medicinske dokumentacije in dokumentacije iz matičnih knjig. Vendar pa, ko so tožnice opozorile na pomanjkljivosti in neskladnosti v tej dokumentaciji ter zahtevale ekshumacije, DNK teste in preiskovanje medicinskega osebja in uslužbencev matičnih uradov, hrvaške oblasti niso ukrepale.
Država je bila seznanjena s fenomenom “izgubljenih dojenčkov”
Kar zadeva dvom ene od tožnic, da njen otrok ni umrl, temveč je bil dan na nezakonito posvojitev, je Evropsko sodišče ugotovilo, da so hrvaške oblasti popolnoma prezrle te trditve in nikoli niso sprejele nobene odločitve.
Evropsko sodišče je prav tako opozorilo, da tožnice niso imele nobenega drugega načina, da bi ugotovile usodo svojih otrok, čeprav se zdi, da obstajajo tudi druge ženske, ki sumijo, da so bili njihovi otroci ukradeni v 80-ih in zgodnjih 90-ih letih v državnih bolnišnicah, in da so oblasti vedele za fenomen “izgubljenih dojenčkov” v hrvaških bolnišnicah.
V svoji presoji je ESČP še navedel, da imata tožnici pravico prijaviti domnevne ugrabitve svojih otrok, ter da lahko vložita zahtevo proti Srbiji, če menita, da sta žrtvi kršitve svojih pravic v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani Srbije.
Glede na vse zgoraj navedeno je ESČP sklenil, da Hrvaška ni izpolnila svoje pozitivne obveznosti iz Konvencije v zvezi z navedbami tožnic, da so bili njihovi dojenčki ukradeni iz porodnišnic in dani v nezakonito posvojitev, je navedeno v poročilu.
Hrvaška mora sprejeti ustrezne ukrepe za vzpostavitev mehanizma
Zato je bilo vsaki od tožnic, s presojami, ki še niso pravnomočne, dodeljenih 2.000 evrov odškodnine za stroške in izdatke. Sodišče je prav tako prisodilo, da mora Hrvaška eno leto po pravnomočnosti sodbe sprejeti vse ustrezne ukrepe za vzpostavitev mehanizma, katerega cilj bo zagotavljanje individualne pravne zaščite vsem staršem v podobnih situacijah. Sodba je zelo pomembna tudi za slovenske mamice, ki iščejo resnico.
A. G.