Turistično društvo Bohinj danes v Ukancu organizira 66. kravji bal. Največja tradicionalna prireditev v Bohinju vsako leto privabi okoli 6000 obiskovalcev. Zaključna prireditev sezone je hkrati tudi najstarejša prireditev v Bohinju, saj v obliki, podobni današnji, poteka od leta 1954. Planšarstvo je še danes pomembna značilnost Bohinja.
Kot je sporočilo Turistično društvo Bohinj, kravji bal povezuje domačine in obiskovalce v prazničnem vzdušju, ki ga soustvarjajo glasba, kulinarika in tradicija. Kravji bal namreč ni le zabava, ampak tudi poklon bogati dediščini bohinjskih planin in planšarjev.
Na prireditvi, ki se je začela ob 10. uri, sodelujejo planšarji in majerji, ki z višje ležečih planin privedejo okrašene trope živine in na ramenih prinesejo “basengo”, v kateri je vse, kar potrebujejo za izdelavo sira in življenje na planini. Glavni dogodek je tradicionalni sprevod, ki mu sledi izbor najlepše krave.
Za zabavo in popestritev skrbijo ansambli, godbeniki in folklorne skupine, medtem ko stojnice ponujajo domače dobrote, kakršna je bohinjski sir, spominke in izdelke lokalnih obrtnikov. Posebej je poskrbljeno tudi za vse aktivnejše posameznike, in sicer z delavnicami, animacijami in kmečkimi igrami.
Zaradi trajnostne usmeritve je znova organiziran brezplačen avtobusni prevozi po Bohinju, prav tako so organizirani tudi posebni paketi voženj z vlakom ali ladjo na kravji bal. Na voljo je tudi prostor za parkiranje koles. Poleg tega nadaljujejo akcijo zbiranja plastenk, s čimer bodo pomagali zbirati sredstva za Društvo prvih posredovalcev.
Tradicija še živi, a se število rejnih živali zmanjšuje
Tradicija planšarstva v Bohinju še vedno živi. Število pašnega goveda že vrsto let ostaja na približno enaki ravni. Enako velja za predelavo mleka in izdelavo planšarskega sira, kot je za STA pojasnila bohinjska terenska kmetijska svetovalka Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj Manca Stegnar. Med največjimi izzivi je izpostavila iskanje dobrih pastirjev.
Na splošno se sicer v Bohinju – podobno kot drugod – število rejnih živali počasi zmanjšuje. Vrata zapirajo nekatere manjše kmetije, kar po samem številu živali sicer ne prinaša velikega upada. Kljub temu gre za kmetije, ki so delovale na zahtevnejših območjih za obdelovanje, natančneje na neravnih gorskih območjih.
V navezavi na bolezen modrikastega jezika, ki se letos pojavlja v Sloveniji, je Manca Stegnar izpostavila, da bolezen prenašajo krvosesne mušice, ki jih je na planinah manj kot v dolinah. Čeprav zbolevata tako govedo kot drobnica, je poginov več pri drobnici.
Bohinj je sicer bolj znan po paši goveda. Tudi tista drobnica, ki se je v preteklosti pasla na bohinjskih planinah, se je zaradi napadov volkov v minulih letih umaknila v doline. Zgodi se sicer tudi kakšen napad na teleta, vendar je napadov manj, kot je povedala kmetijska svetovalka.
C. Š.