11. oktobra bo potekal referendum, na katerem bomo lahko državljani in državljanke povedali, kaj si mislimo o obveznem financiranju RTV Slovenija. Pred volivci bo osnovna dilema: ali smo še naprej pripravljeni financirati javni medij, ne glede na to, da ga nekateri ne spremljajo in številni, ki ga, z njim niso zadovoljni. Zadevo je za naš medij komentiral voditelj oddaje “Kdo vam laže” Boris Tomašič. Pravi, da v današnjem času javnih medijskih servisov ne potrebujemo.
Kot so v preteklem obdobju pojasnili pobudniki razpisa referenduma o ukinitvi RTV prispevka, referendum predstavlja priložnost za začetek temeljite prenove financiranja javne RTV. Slednja je bila v preteklosti deležna številnih kritik o aktivističnem, izkrivljenem (v levo) poročanju. Tudi na našem mediju smo o tem pogosto poročali – RTV preprosto ne izpolnjuje javnega poslanstva nepristranskega in uravnoteženega informiranja javnosti.
Poleg pristranskega poročanja se javni medij sooča tudi s padajočo gledanostjo, kar številni povezujejo z nerelevantnostjo medija v javnem diskurzu. Kar se dalje povezuje prav s pristranskostjo medija. Hkrati je medij v hudih finančnih težavah. RTV prispevek, ki bi moral zadoščati za delovanje RTV, ne zadostuje več. Prvi razlog za to je drastično razbohotena kadrovska slika, ki v nekaterih primerih enkrat presega število zaposlenih na prebivalca v primerjavi z drugimi evropskimi državami.
O referendumskem vprašanju in o tem, kaj bi dejanska ukinitev RTV prispevka prinesla državljanom in državljankam, smo govorili z voditeljem oddaje “Kdo vam laže” Borisom Tomašičem.
RTV kot orodje indoktrinacije tranzicijske levice
Kot že rečeno, je Tomašič prepričan, da v današnjem času javni mediji niso več potrebni. Zakaj?
“Zato, ker v današnjem času ne potrebujemo javnega medijskega servisa. Vsak, ki je funkcionalno pismen, pride do informacij. Tisti, ki ni, pa mu informacije, ki jih predelajo na nacionalki, nič ne koristijo oz. se uporabljajo za indoktrinacijo,” pojasni. Dopušča sicer, da obstajajo vsebine, ki so komercialno nezanimive in jih je potrebno financirati iz javnih sredstev. A tudi to se da brez javne televizije, država lahko namreč tovrstne programe financira pri drugih medijih.
Dalje pojasni, da je javna RTV tvorba, ki izvira iz prejšnjega sistema, se ne trudi delovati po tržnih načelih. “Gre za ogromno podjetje, ki bi moralo ogromno ustvarjati. Ker pa gre v resnici za ideološko trdnjavo, izgubljajo gledalce, ne delajo zanimivih vsebin in enostavno je podjetje vodeno po socialistično. Nihče ne razmišlja o tem, da je mogoče z manj ljudi ustvariti več,” pove in doda, da bi morali tudi javni zavodi slediti logiki trga. Pomeni, da ne bi smeli zapravljati več, kot ustvarijo.
“Porabiš lahko zgolj toliko, kolikor ustvariš. To bi moralo veljati tudi za javne zavode. Pri RTV pa gre za to, da so zaposleni “naši”, v narekovajih, da se financira ideološka indoktrinacija, da se nikomur ne sme nič reči, da sindikati vodijo vse in zadnja stvar, ki bi si jo želeli, je racionalizacija poslovanja. Niso se posodobili, ne sledijo tehnološkim trendom in viri mi pravijo, da nekateri hodijo tja samo po plačo, nekateri sploh ne pridejo v službo. Država bi jim morala prenehati dajati denar. Postavili so svoj programski svet, svoje direktorje. Sami bi morali rešiti godljo, ki so jo zakuhali. Če je ne znajo, pa je rešitev enaka kot pri podjetjih: stečaj,” trdi.
“Moramo jim sporočiti, da jih ne rabimo”
Odzval se je tudi na groteskno visoke plače nekaterih novinarjev na RTV: “Kar se tiče plač – zaradi mene so lahko te tudi 30 tisoč evrov na mesec. Tisti trenutek, ko jih bodo zaslužili na trgu in si jih bodo zaradi dobre gledanosti in dobrih oddaj zaslužili. Dokler pa jih financiramo vsi državljani oz. vsi lastniki elektroštevcev, pa je zadeva jasna. Potrebno je prilagoditi plače dejanskemu stanju. Po eni strani je potrebno dati plače tistim, ki ustvarjajo dodano vrednost.”
Sicer pa pravi, da je na RTV preveč zaposlenih. Ocenjuje, da bi lahko četrtina zaposlenih na RTV ustvarila ves program, ki ga ustvarjajo sedaj. Kot eno izmed rešitev navaja, da bi se javni medij razdelil na več različnih podjetij, ki bi delovala komercialno. Kot eno izmed rešitev navede tudi ukinitev informativnega programa.
Ž. K.