Četrta vlada Janeza Janše se neizbežno približuje. Glasovanje o celotni vladi je na sporedu ta četrtek, temu pa bo hitro sledila primopredaja poslov. V demokracijah gre za simbolični dogodek, ki ponazarja miren prenos oblasti. Do katerega pa tokrat morda sploh ne bo prišlo. V javnosti so se namreč razpasle govorice, da se (sedaj že) poslanec Golob primopredaje sploh ne bo udeležil, prav tako ne zunanja ministrica Tanja Fajon.
Mediji so se že razpisali o tem, da odhajajoče ministrice Tanje Fajon ne bo na primopredaji poslov. Ta naj bi bila že nekaj časa odsotna. Od sodelavcev naj bi se že poslovila in se odpravila na dopust. Primopredajo pa naj bi namesto nje opravila državna sekretarka Neva Grašič.
Kajzer, kot je povedal za N1, do odhajajoče ministrice ne goji zamer in napoveduje “normalno” opravljeno primopredajo. Tovrstne državniške drže pa očitno ne premore Fajonova. Spomnimo, Fajonova je Kajzerja predčasno odpoklicala z mesta veleposlanika v Washingtonu, ker je ta razkrinkal njene zlorabe diplomatske mreže, s pomočjo katere je levi politični tabor zbiral podpise podpore za predsedniško kandidaturo Nataše Pirc Musar. Kot je v Spletnem časopisu zapisal Peter Jančič, bi zaradi tega morala “leteti” ministrica in ne Kajzer.
Tanja Fajon je sicer včeraj zmogla objavo na družbenem omrežju X. “Čestitke kandidatu za ministra za zunanje in evropske zadeve Tonetu Kajzerju za opravljeno zaslišanje v Državnem zboru. Za Slovenijo ni alternative, ostati mora zavezana multilateralizmu, mednarodnemu pravu in Ustanovni listini OZN. Želim vam uspešno delo,” je zapisala.
Kajzer pa ji je odgovoril: “Naj se na tem mestu – ne glede na nekatere različne poglede – zahvalim dosedanji ministrici gospe Fajon za njen prispevek k mednarodnim odnosom Slovenije. Zunanjo politiko, zlasti zunanjo politiko manjše države, mora zaznamovati kontinuiteta zasledovanja vitalnih nacionalnih interesov. Znotraj teh so možni poudarki, ki izhajajo iz naših različnih političnih usmeritev. V tem duhu razumem tudi svoje poslanstvo zunanjega ministra.”
Naj se na tem mestu – neglede na nekatere različne poglede – zahvalim dosedanji ministrici gospe Fajon za njen prispevek k mednarodnim odnosom 🇸🇮 Zunanjo politiko, zlasti zunanjo politiko manjše države mora zaznamovati kontinuiteta zasledovanja vitalnih nacionalnih interesov.…
— Tone Kajzer (fmr Ambassador) (@TKajzer) June 2, 2026
Ali gre tudi za prvi in zadnji izraz politične kurtoazije odhajajoče ministrice, bomo videli ob primopredaji, če bo do te dejansko prišlo.
Golob pričakuje Janšo na okopih
Spomnimo, predaja poslov med Janezom Janšo in Robertom Golobom je leta 2022 potekala po pričakovanjih. Bila je sreda, 1. 6. 2022, ko je Janša v večernih urah pričakal Roberta Goloba.
“Slovenija je imela aprila redne volitve. S tem se je zaključil mandat ne le naše vlade, ampak dveh vlad. Ko sem marca 2020 prevzel mandat, sem dobil poročilo na osmih listih, naše poročilo ima preko 200 strani. Gospodu Golobu sem predal obe poročili,” je tedaj povedal Janša in ob tem izrazil željo, naj vlada sledi vzoru drugega dela mandata. Kot je Janša povedal v enem izmed predvolilnih soočenj z Golobom, mu je dal tudi osebno telefonsko številko. Golob ponujene geste naj ne bi nikoli izkoristil.

Bo tudi tokrat prišlo do podobne primopredaje? Številni so prepričani, da ne. Golob se je namreč, ko je ugotovil, da ne bo mogel sestaviti vlade, podal v agresivno komunikacijsko kampanjo, skozi katero poziva k množični mobilizaciji in uporu proti prihodnji vladi. Komunikacija je bila mestoma tako agresivna, da so se v javnosti pojavile špekulacije, ali Golob celo poziva k državnemu udaru.
Da Golob ne bo prisoten na predaji poslov Janši, je pred kratkim špekuliral nekdanji večkratni minister Karel Erjavec.
Goloba naj bi bilo tudi zelo malo videti v Državnem zboru. Doslej je imel en malce odmevnejši nastop, včeraj pa je bil viden na predstavitvi in zaslišanju ministrskega kandidata Kajzerja med poslanci.
Primopredaja poslov kot simbol mirne tranzicije politične moči
Primopredaja poslov je eden najpomembnejših simbolnih trenutkov v demokratičnih sistemih. Skoznjo se potrjuje načelo, da oblast izhaja iz volje državljanov in državljank in da se politični tekmeci zavedajo odgovornosti do države. Prisotnost odhajajočih funkcionarjev se zato razume kot izraz osnovne politične kulture in spoštovanja do institucij. Golob bi s prisotnostjo na primopredaji dokazal, vsaj enkrat, da tudi v praksi spoštuje demokracijo. Ne le v besedah.
Mimogrede, ena najbolj odmevnih odsotnosti funkcionarja na primopredaji se je zgodila v času osamosvajanja, leta 1990, ko takratni komunistični republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl ni predal poslov Igorju Bavčarju.
Ž. K.
