Kitajska ostaja ključna tiha podpornica ruske invazije v Ukrajini. To pa je v nasprotju z interesom Slovenije, EU, Nata in ZDA – da se na evropski kontinent povrne mir. V tej luči se zdi sporno, da minister Boštjančič odhaja na Kitajsko, kjer bi nas rad zadolžil. Ali to pomeni, da bo slovenska državna politika zaradi finančne odvisnosti v prihodnje bolj ponotranjila kitajski pogled na ukrajinsko krizo?
Minister za finance Klemen Boštjančič je na delovnem obisku v Pekingu, kjer se dogovarja o izdaji t. i. “panda” obveznic – državnih vrednostnih papirjev, denominiranih v kitajskih juanih. Slovenija naj bi jih izdala leta 2026, kar naj bi pomenilo diverzifikacijo virov financiranja in zaščito pred morebitnimi finančnimi šoki, poroča STA.
A v luči aktualnih geopolitičnih razmer ta poteza odpira več vprašanj. Boštjančičev obisk sledi nedavnemu obisku kitajskega zunanjega ministra Vanga Ji-ja v Ljubljani, ki je Slovenijo označil za zgleden primer sodelovanja s Kitajsko. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem poudarila pomen stabilne dobave redkih kovin s Kitajske, ki so za nekatera slovenska podjetja eksistencialnega pomena.
Odnosi med Zahodom in Kitajsko se krhajo, Slovenija pa krepi vezi s Pekingom?
Trgovinska menjava med državama je od leta 2019 narasla z 1,3 na 7,3 milijarde evrov, Kitajska pa je postala peti najpomembnejši trgovinski partner Slovenije. Vendar se vse to dogaja v času, ko se odnosi med Zahodom in Kitajsko zaostrujejo. Pred dnevi smo poročali, da ameriški predsednik Donald Trump pripravlja načrt za “Sklad za zmago Ukrajine”.
Slednjega naj bi financirali s 500-odstotnimi carinami na kitajski uvoz. ZDA želijo s tem pritisniti na Kitajsko, ki jo označujejo kot ključnega omogočevalca ruske agresije v Ukrajini, ter hkrati zbrati sredstva za vojaško pomoč Kijevu. Vprašanje pa je, ali bodo evropske zaveznice pripravljene slediti ameriški pobudi. Doslej so bile sicer naklonjene kritiki Kitajske, a niso šle tako daleč, da bi jo označile za odkritega nasprotnika.
Trumpove sankcije proti dvema ruskima naftnima podjetjema
V tem kontekstu se zdi slovensko približevanje Pekingu kot hoja po tankem ledu. Spomnimo še, da je vrh Trump–Putin v Budimpešti propadel, Trump pa je hkrati uvedel sankcije na dve ruski naftni podjetji. Obenem naj bi Indija začela zmanjševati uvoz ruske nafte. Ministru Boštjančiču smo v zadevi poslali novinarsko vprašanje.
Domen Mezeg