Obstaja razlog, da se ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu prav nič ne mudi, da bi se navkljub številnim uvedenim sankcijam Zahoda zaključila vojna v Ukrajini. Uživa namreč podporo predsednika države, ki velja za gospodarsko velesilo.
Kitajski predsednik Ši Džinping se je v tem tednu mudil v Moskvi, kjer se je skupaj z Vladimirjem Putinom udeležil vojaške parade, na kateri Moskva znova razkazuje svojo vojaško moč, zlasti gostu iz Pekinga. Po paradi je Džinping izjavil, da Peking stoji ob strani Moskvi v boju proti “hegemonskemu nasilju”, kot je namreč znano, je bila ta zaradi napada na Ukrajino deležna številnih sankcij s strani Zahoda. “Medsebojno zaupanje med Kitajsko in Rusijo se poglablja,” je bil jasen.
Björn Alexander Düben, strokovnjak za rusko-kitajske odnose na univerzi Jilin na Kitajskem, meni, da je imel Džinpingov obisk velik simboličen pomen. Med voditeljema po njegovih besedah obstaja osebna povezava in Džinping menda več časa komunicira s Putinom kot s katerim koli drugim svetovnim voditeljem. Njuno nedavno srečanje je sicer predstavljalo priložnost za podpis številnih sporazumov med Kitajsko in Rusijo.
Moskva se vse bolj zanaša na Peking kot na ključnega partnerja pri izvozu energije in surovin, odkar zahodne sankcije dušijo rusko gospodarstvo zaradi vojne v Ukrajini. Kitajska je postala glavna gospodarska partnerica Rusije, saj je blagovna menjava lani narasla na okoli 216 milijard evrov. Februarja 2022 sta državi z namenom, da se zoperstavita vplivu Zahoda, podpisali partnerstvo brez omejitev na gospodarski, vojaški in diplomatski ravni. Od začetka vojne se je ruski izvoz na Kitajsko povečal za 63 odstotkov na okoli 115 milijard evrov, medtem ko je kitajski uvoz okrepil rusko vojno gospodarstvo in obe državi še bolj povezal.
Čeprav Peking uradno razglaša nevtralnost, je sklenil ugoden dogovor s Kremljem z nakupom ruske nafte in plina po znižanih cenah, medtem pa so evropske države zmanjšale odvisnost. Rusija je zdaj glavni kitajski dobavitelj surove nafte, saj predstavlja približno petino celotnega uvoza, poroča Jutranji List. S pogostejšimi skupnimi vojaškimi vajami in izmenjavo sodobne vojaške tehnologije so se dodatno okrepile tudi vojaške vezi. “Čeprav se je rusko gospodarstvo izkazalo za bolj odporno na zahodne sankcije, kot so mnogi napovedovali, bi bila Moskva brez kitajske podpore v “resnih težavah”,” je Düben povedal za Deutsche Welle.
Brez Kitajske bi se težko še naprej vojskovali
Prav tako Düben izpostavlja, da je Kitajska Rusiji omogočila dostop do industrijskih proizvodov in tehnologij, ki jih ta ne more proizvesti sama in ki ji jih Zahod ne izvaža več, in dodaja, da ruske oborožene sile brez Kitajske verjetno ne bi mogle nadaljevati vojaške akcije proti Ukrajini. Kijev vztraja, da kitajska pomoč Rusiji močno presega gospodarsko pomoč. Na novinarski konferenci so namreč predstavil dva zapornika, ki naj bi bila kitajska državljana.
V luči izjemno visokih ameriških carin na kitajsko blago in zaprtja ameriškega trga za kitajske izvoznike se Kitajska verjetno vse bolj ozira proti Rusiji, čeprav gre v tem primeru za trg, ki je veliko manjši kot ameriški. A ker tretjim državam, ki poslujejo z Rusijo, grozijo ameriške kazni, številne kitajske banke nerade sodelujejo z ruskimi partnerji. “Te sekundarne sankcije predstavljajo resen vir napetosti v kitajsko-ruski trgovini in pomembno oviro za nadaljnjo širitev trgovinskih odnosov,” je prepričan Düben. “Ker pa trgovinski odnosi z ZDA postajajo manj privlačni za Kitajsko, bodo kitajske banke in podjetja morda bolj nagnjeni k temu, da bodo v sodelovanju z Rusijo ignorirali ameriške grožnje s sankcijami.”
Sekundarne sankcije so v začetku leta za kratek čas motile izvoz ruske nafte na Kitajsko. Ameriško ministrstvo za finance je namreč sankcioniralo 183 ladij, dve veliki ruski naftni družbi in z njimi povezane družbe. Ta udarec je februarja povzročil padec ruskega izvoza surove nafte na Kitajsko za 18 odstotkov. Ker pa so se Kitajci domislili uporabe alternativnih ladij in plačilnih sistemov, je ruska “flota v senci” nadaljevala z izvozom.
Kitajska uživa pogajalsko premoč
Načrtovan plinovod Moč Sibirije 2, po katerem naj bi se iz Jamala v severozahodni Sibiriji na Kitajsko prek Mongolije dobavljalo 50 milijard kubičnih metrov ruskega plina letno, je predstavljal osrednjo temo pogovorov med obiskom Džinpinga v Moskvi. Moskva si sicer že vrsto let neumorno prizadeva, da bi pridobila Peking pri sklenitvi projekta. Ker sama trasa plinovoda še vedno ni dogovorjena, se v luči situacije kaže na vidno pogajalsko premoč Kitajske. Ruski minister za energetiko Sergej Civiljov je v četrtek dejal, da so pogajanja v “aktivni fazi”. “Glede na popolno odvisnost Rusije od Kitajske je Moskva vse bolj vezana na kitajske interese in zdaj vse bolj prevzema položaj tiste, ki mora prositi za podporo,” zaključuje Düben.
Ž. N.