Občanke in občani Občine Brežice so ob podpori širše skupnosti zbrali nekaj manj kot sedem tisoč podpisov peticije proti vzpostavitvi azilnega centra na območju Obrežja. Ljudska iniciativa občank in občanov je podpise dopoldne predala vladi.
Civilna iniciativa občanov je v roku enega tedna zbrala malo manj kot sedem tisoč podpisov podpore. Podpise so predali tajniku generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije z namenom, da vlada prisluhne svojim državljanom.
V Brežicah so odločitev vlade označili za enostransko in nestrokovno. Pričakujejo, da jim bo vlada prisluhnila, sicer napovedujejo, da bodo šli vse do Bruslja.
Občina Brežice je od leta 2015 dokaz solidarnosti in humanosti, zato so s policijo pristali na razširitev regijstracijsko-migrantskega centra na Obrežju, ki naj bi povečal varnost, onemogočil prosto gibanje migrantov po občini in širše ter poskrbel za njihovo osnovno oskrbo na enem mestu (sedaj sta na območju občine Brežice dva registracijsko-migrantska centra – na Obrežju in v Brežicah).
Popolno presenečenje pa je bilo, da je vlada sprejela sklep, da poleg tega želi vzpostaviti azilni dom, v katerem veljajo drugačna pravila gibanja, ki bi poslabšala našo varnost, še dodatno obremenila že tako izčrpano socialno službo in policijo ter povečala tihotapstvo.
Temu v lokalni skupnosti nasprotujejo krajani KS Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina, soglasno podporo je podal tudi občinski svet, sedaj pa so se s podpisi podpore pridružili še ostali, ki so v slabem tednu dni prispevali skoraj 7000 podpisov.
Podžupan Občine Brežice Bogdan Palovšnik je ob predaji podpisov za medije povedal, da so zbrani podpisi pokazatelj, da “Obrežje ni prostor za azilni dom”. Ob tem je naštel več razlogov – lokacija ni primerna za bivanje, policija ima težave z varovanjem, zato mora vlada najti boljšo lokacijo.
“To je problem Slovenije in želeli bi, da se ta problem reši pri nas v Sloveniji. Če to ne bo rešeno v Sloveniji, bomo šli naprej, tudi do Bruslja, ker Bruselj mora vedeti, kam hoče naša država namestiti migrante, in upam, da bomo pri tem uspešni,” je napovedal.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Velika Dolina Fredi Žibert je dodal, da bi se s postavitvijo azilnega doma na mejnem prehodu bistveno poslabšal “varnostni in humanitarni položaj” tako lokalnega prebivalstva kot migrantov. Meni, da vzpostavitev azilnih domov tudi sicer v Sloveniji ni primerna, ker da sta ciljni državi migrantov v glavnem Italija in Nemčija. Ob meji pa se jim zdi primerno ohraniti vpisni center.
V peticiji po besedah Palovšnika zahtevajo, da vlada na meji s Hrvaško zagotovi varovanje kot v času schengna, “ko je bil prehod migrantov čez naše področje minimalen”. Migranti bi tako imeli vstop v EU nekje na schengenski meji, ne pa na slovenski meji, je dodal podpredsednik krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem Slavko Bizjak.
Vlada je konec februarja sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizira izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Omenjeni sklep vlade je naletel na oster odziv lokalnih skupnosti, nasprotovanje takšni odločitvi so lokalni prebivalci izrazili tudi z več protestnimi shodi. Občini sta vložili tudi upravni spor zoper vladni sklep o azilnem domu.
Moja Dolenjska