Nekdanji politik LDS, Zaresa, Pozitivne Slovenije, SAB Roman Jakič ima po zaslugi Golobove vlade novo službo. Zasedel je funkcijo, s katere je vlada iz političnih razlogov, in sicer s politično čistko, izgnala dr. Zvoneta Čadeža. Drugo perverzno politično kadrovanje vlade Roberta Goloba je povezano z Andrejem Ribičem, ki je pristal na mestu predsednika Družbe za avtoceste RS (Dars). Tako Jakič kot Ribič sta tesno povezana z Gibanjem Svoboda.
Enega od največjih političnih prestopnikov Romana Jakiča niso želeli v vlogi direktorja URI Soča, vendar so ga po političnih pritiskih vseeno dobili. Kot kaže, je v delovanje sveta zavoda posegla težka roka predsednika vlade Roberta Goloba tako kot pri razrešitvi prejšnjega direktorja dr. Zvoneta Čadeža.
Sprva vsi člani sveta proti, nato preobrat
Sedem članov sveta Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča je sprva glasovalo proti imenovanju Romana Jakiča za novega direktorja tega zavoda. Nihče ni glasoval zanj. V zapisniku 8. seje sveta z dne 10. julija 2024 so namreč zapisali: “Kandidat
Roman Jakič se ne imenuje za direktorja javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča.”
Nato je sledil preobrat, ki je bil več kot očitno posledica političnega posega oblasti. Svet si je premislil in Jakiča imenoval na direktorsko mesto z enim glasom proti – glasom predstavnice zaposlenih, vlada Roberta Goloba pa je k imenovanju podala soglasje.
Svet URI Soča sicer sestavlja 7 članov. Kot izhaja iz statuta javnega zdravstvenega zavoda, ustanoviteljica oz. vlada v svet imenuje štiri člane, po enega pa Mestna občina Ljubljana, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zaposleni. Ustanoviteljica oziroma vlada ima tako večino.
Golobovi zamenjali člane sveta
Soglasje k Jakičevemu imenovanju je Golobova vlada sprejela na seji, in sicer 10. oktobra. Poleg tega je imenovala novi predstavnici delodajalcev v skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Jakič je za direktorja URI Soča imenovan za dobo štirih let, in sicer od 15. oktobra 2024 do 14. oktobra 2028, z možnostjo vnovičnega imenovanja, kot so po seji vlade sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom).
Z grožnjami do direktorskega mesta
Prvi razpis za iskanje novega direktorja URI Soča je bil neuspešen, saj svet zavoda ni izbral nobenega kandidata. Se je pa takrat kot edini kandidat na razpis prijavil Roman Jakič, vendar ni bil izbran, saj so člani sveta zavoda URI Soča menili, da ni dovolj kvalificiran. Nato so razpis ponovili, predsedniku sveta Tomažu Pliberšku pa naj bi grozili celo z izgubo službe.
Roman Jakič kot aktivist zoper osamosvojitev
Doslej je znano, da je kot delegat v zboru združenega dela še leta 1990 v svojih govorih nasprotoval osamosvojitvi slovenske države. Leta 1991 je bil tudi med izdajalskimi podpisniki deklaracije za mir, ki je zahtevala razorožitev Slovenije prav v obdobju, ko ji je grozil napad JLA. Mediji smo že večkrat poročali, da Jakič zagotovo spada med redke izjeme partijskega klana, ki je ob razhodu z Jugoslavijo nasprotoval osamosvojitvi. Jakič je pozneje svoja stališča sicer poskušal obračati v svoj prid, zaznati je bilo mogoče celo prilaščanje zaslug za slovensko osamosvojitev, vendar dejstva kažejo drugače. Tesno je bil in je še povezan z Zoranom Jankovićem, v času vlade Alenke Bratušek (leta 2013 in 2014) pa je bil celo obrambni minister. V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so bili nad slednjim ogorčeni. Menili so, da je za mesto obrambnega ministra povsem neprimeren. Zapisali so, da je “Jakič aktivno nastopal in deloval proti nastajanju slovenskih obrambnih sil, zganjal kvazimirovništvo in poveličeval agresorsko JLA”. S svojim “destruktivnim delovanjem in poniglavostjo pa je vnašal nemir in negotovost v vrste teritorialne obrambe in policije, ki sta se odločno in hrabro zoperstavili agresorski JLA”.
Povezava z Jankovićem in Stožicami
Na ljubljanskem sodišču je potekal sodni postopek zoper Zorana Jankovića in šest soobtoženih, in sicer v navezavi na parkirišče v Stožicah. Jankoviću je tožilstvo očitalo zlorabo položaja za pridobitev velike protipravne premoženjske koristi in goljufijo na račun sredstev Evropske unije. Nekdanjemu direktorju Zavoda Tivoli Romanu Jakiču, nekdanjemu direktorju Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice Samu Lozeju, Urošu Ogrinu in
Zlatku Sraki iz družbe Grep, ki je bila investitorka v športno-trgovinski kompleks, Marku Kolencu z občinskega oddelka za šport in direktorju projekta gradnje športnega parka Stožice pri Grepu Andreju Lavriču je obtožnica očitala, da so pomagali pri kaznivem dejanju. Tožilka Blanka Žgajner je za Jankovića predlagala štiri leta zaporne kazni zaradi zlorabe položaja in štiri leta za goljufijo na račun evropskih sredstev. Predlagala je enotno kazen sedem let in 10 mesecev zapora. Obtožbo proti Jankoviču je nato nekoliko spremenila, saj je očitano kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila zastaralo.
Za Kolenca je predlagala triletno zaporno kazen, za Jakiča, Lozeja in Lavriča po dveletno, za Ogrina in Srako pa za vsakega posebej enotno kazen, in sicer tri leta in sedem mesecev zapora. Za tožilstvo je bila sporna sklenitev pogodbe med občino in Grepom za najem 2500 parkirnih mest v okviru centra v Stožicah za okoli 1,8 milijona evrov letno. S tem naj bi Grepu omogočili izpolnjevanje pogojev bank za pridobitev prve in druge tranše posojila v skupni višini 87,9 milijona evrov. Občina je po prepričanju tožilstva s tem prejela 9,4-milijonsko sofinanciranje iz državnega proračuna in sredstev EU, pri tem pa naj bi zahtevku za izplačilo priložila ponarejeno situacijo družbe Grep.
Sodišče je lansko poletje osumljene sicer oprostilo obtožb, tožilstvo je napovedalo pritožbo, a za zdaj ni znano, kako je s tem. Spomnimo še, da je bilo v tem primeru opravljenih več hišnih preiskav. Ta je bila načrtovana tudi na Jakičevem domu v času, ko je bil obrambni minister in je bil nekje v tujini. Kot po čudežu se je takrat pokvarilo vladno letalo in Jakič je ostal “na tleh, ni se mogel vrniti v Slovenijo”, tako tistega dne tudi preiskave ni bilo. Jakič je tudi večkratni funkcionar v športnih organizacijah. Skratka – človek za vse čase in vse funkcije.
Golobovi prevzeli tudi Dars
Naslednje perverzno politično kadrovanje se je zgodilo na čelu državne Družbe za avtoceste v RS (Dars). Štiriindvajsetega oktobra so nadzorniki za predsednika uprave Darsa imenovali Andreja Ribiča. Nasledil je Davida Skornška, ki je vodenje Darsa prevzel lanskega novembra, ko je bil primoran odstopiti Valentin Hajdinjak. Skornšek sicer ostaja član uprave, ki jo poleg novoimenovanega Ribiča sestavljata še Alenka Muhič in delavski direktor Rožle Podboršek. Novost, ki sicer ni najnovejša, pa je to, da je članica uprave tudi Alenka Muhič iz okolice Novega mesta. Gre za nekdanjo predsednico Zveze za Dolenjsko, ki so jo v tem mandatu ukinili oz. priključili Gibanju Svoboda.
Muhičeva je hčerka pokojnega Alojza Muhiča, nekdanjega novomeškega župana (tudi iz vrst zveze, pred tem SD), zaposlena je bila na Darsu. S tem, ko so zvezo priključili Gibanju Svoboda, si je očitno “prislužila” še vodstveno mesto v ekipi Darsa. Kdo je Andrej Ribič? Petletni mandat je nastopil danes, 7. novembra, na to mesto pa ga je nadzorni svet imenoval 24. oktobra 2024. Med marcem 2010 in novembrom 2021 je bil predsednik uprave Elektra Ljubljana, ki je v večinski državni lasti. Med vladanjem prejšnje vlade so ga nadzorniki razrešili iz krivdnih razlogov. Po odhodu iz Elektra Ljubljana je aktivno sodeloval pri nastajanju stranke Gibanje Svoboda, bil je tudi vodja strankinega volilnega štaba.
Aleš Hojs: “Ukaz za imenovanje Jakiča prišel od ljubljanskega župana”
Aleš Hojs je prepričan, da je ukaz za imenovanje Jakiča prišel od župana Mestne občine Ljubljana: “Janković je to naročil Golobu, ta pa Pliberšku. Slednji ni sposoben zgraditi onkologije v Mariboru, zna pa za direktorja postaviti nasprotnika samostojne Slovenije, ki je v kazenskem postopku, ker je za najeto posojilo prirejal dokumentacijo in kubične metre namesto kvadratnih metrov kupoval oz. prodajal.”
Zlagana “depolitizacija” Golobove koalicije
Žan Mahnič, poslanec SDS, je od Goloba terjal odgovore. Imenovanji Jakiča in posledično tudi Ribiča razkrivata tudi vso brezpomenskost in zlaganost t. i. depolitizacije. Ko je Žan Mahnič, poslanec SDS, predsednika vlade Roberta Goloba v državnem zboru nedavno vprašal, zakaj na odgovorne položaje imenuje prijatelje, znance, svoje sorodnike ali sorodnike svojih najožjih sodelavcev, je Golob odgovoril: “Seveda vas moti, da so sedaj ljudje z zgodovino to korporativno prevzeli, ne pa anonimneži s strankarsko izkaznico. Ker veste, kaj je lepota tega, kar sem vam povedal? Niti eden od njiju nima strankarske izkaznice.”
In kako je s tem? Robert Golob je spet lagal oziroma zavajal. Roman Jakič ima strankarsko izkaznico Gibanja Svoboda, a ne le te. Doslej je bil član ZSMS, LDS, Zaresa, Liste Zorana Jankovića, Pozitivne Slovenije in Zavezništva Alenke Bratušek. Andrej Ribič, novoimenovani
predsednik Darsa, pa je član Gibanja Svoboda.