Evropska unija je v četrtek priznala zmago evropskim protestnim kmetom. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala razpravo o olajšavi administrativnih bremen za kmete, ki jih zahteva Bruselj, na naslednjem vrhu EU 26. februarja. Bruselj je popustil po večdnevnih blokadah traktorjev na vsej celini, ki so povzročile kaos na cestah in v mestih, saj so kmetje izražali jezo zaradi previsokih stroškov, podnebne politike in birokracije.
Belgijski kmetje so zavzeli vidno držo in s traktorji blokirali mestno središče, demonstracijam pa so se hitro pridružili njihovi kolegi iz Italije in drugih držav članic EU. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen ni imela izbire, kot da se je ob koncu vrha EU srečala s predstavniki kmetov in obljubila nove prihajajoče pobude v poskusu pogasitve plamenov po dnevu protestov v Bruslju.
Na trgu Luksemburg v belgijski prestolnici se je v četrtek zbralo več sto traktorjev, ki so evropske voditelje pozvali k prekinitvi prostotrgovinskih sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami. Želijo revizijo sporazumov, kot je Mercosur, da bi za uvoz veljala enaka pravila kot za evropske kmetijske proizvode ter da bi “draga” birokracija kmetijskih in okoljskih predpisov postala prožnejša in poenostavljena.
Od zgodnjih jutranjih četrtkovih ur je bilo hupanje karavane slišati tudi v bližini glavne stavbe Evropske komisije, nasproti Sveta, kjer zasedajo evropski voditelji. Kmetje so jezo dolgo zadrževali, nakar je izbruhnila po vsej Evropi, tokrat je bil na vrsti Bruselj, in to med srečanjem EU-voditeljev.
Evropski kmetje danes protestirajo v Bruslju. Zbirali so se celo noč. Ogromno jih je. pic.twitter.com/XJfDmup1eT
— RomanaTomc (@RomanaTomc) February 1, 2024
Kmetje, ki so prišli v Bruselj, da bi prekinili vrh voditeljev, so v četrtek zvečer končno dočakali svoj trenutek z visokimi predstavniki EU. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je po vrhu srečala s kmetijskimi lobističnimi organizacijami, skupaj z belgijskim premierjem Alexandrom de Croom in nizozemskim premierjem Markom Ruttejem.
V zadnjih tednih so po vsej Evropi izbruhnili protesti kmetov, ki so jih sprožili upadajoči dohodki, sporazumi o prosti trgovini ter splošno nezadovoljstvo s politikami EU in nacionalnimi politikami.
Po vsej Evropi se bes kmetov stopnjuje
Kmetje so v sredo blokirali več cest v Belgiji, Franciji in Italiji, da bi ovirali trgovino v glavnih pristaniščih in drugih strateških sektorjih, s čimer so povečali pritisk pred vrhom EU v Bruslju. V zadnjih dveh letih so težave, s katerimi se srečujejo kmetje, dosegle dno. Suše brez primere, požari in poplave, za katere so krive podnebne spremembe, so uničile pridelke. Pandemija covida-19 je prizadela gospodarstvo. Ruska vojna v Ukrajini je dvignila cene energije. Zaradi skokovite inflacije kmetijski proizvodi pogosto niso mogli slediti.
“Evropski kmetje so pod vse večjim pritiskom z več strani,” je dejal podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, piše Euronews. Povedal je, da so bili v južni Španiji nekateri vodni rezervoarji le štiriodstotno polni. Gozdni požari so uničili okoli 20 odstotkov letnega kmetijskega dohodka Grčije. Šefčovič je dejal, da se je vrednost proizvodnje žit lani zmanjšala za 30 odstotkov – z 80 milijard evrov na manj kot 60 milijard evrov. “Zato je treba razmišljati o tem, da so prihodki kmetov vse manjši” ga navaja Euronews.
EU ni pričakovala, da bo bes kmetov vplival na gospodarski učinek
Shodi so del kmetijskih protestov po vsej 27-članski EU, ki so pokazali, kako lahko samo nekaj sto traktorjev ustavi promet v prestolnicah od Berlina do Pariza, Bruslja in Rima. Milijoni ljudi po vsem bloku se spopadajo z motnjami in s težavo pridejo do dela ali pa so odpovedali obiske pri zdravniku, ker so jim protesti preprečili pot. “Očitno ima velik gospodarski učinek. Ne le za naše podjetje, ampak za veliko podjetij v Flandriji in Belgiji,” je dejal Sven Pieters iz transportnega podjetja ECS v belgijskem severnomorskem pristanišču Zeebrugge. Evropska komisija je objavila načrte za zaščito kmetov pred poceni vojnim izvozom Ukrajine in jim dovolila uporabo nekaterih zemljišč, ki so zaradi okoljskih razlogov ostala v prahi. Načrte morajo potrditi še 27 držav članic bloka in Evropski parlament, vendar pomenijo nenadno in simbolično koncesijo.
A. H.