Na prvi bojni črti na jugovzhodu in vzhodu Ukrajine potekajo boji, ugotavlja generalpodpolkovnik Ben Hodges, toda odločilni trenutek bo nastopil, ko bomo videli na stotine oklepnih vozil, ki bodo udarila po ruskih obrambnih linijah.
Na družbenih omrežjih je vse polno posnetkov tankov in eksplozij v južni in vzhodni Ukrajini. Od vsepovsod prihajajo poročila o tem, da poteka dolgo pričakovana protiofenziva Kijeva. To dogajanje je izjemnega pomena za prihodnost Ukrajine. Za boljše razumevanje razmer pa je treba poznati in razumeti nekaj ključnih dejstev. Obstaja velikanska razlika med pričetkom ofenzive in glavnim napadom oziroma osrednjim delom operacije. Ofenziva se je, kot kaže, resnično začela, vendar pa je to šele njen uvodni del. Ko se bodo napadu pridružile velike oklepne formacije, bomo vedeli, da se je glavni ukrajinski napad resnično začel. Zaenkrat pa v napadu, kot kaže, še ni prišlo do koncentracije več sto tankov in pehotnih bojnih vozil, pravi generalpodpolkovnik Ben Hodges. Ukrajinski tankovski bataljon ima običajno po 31 tankov in približno toliko naj bi jih imel oklepni pehotni bataljon. Dodati je treba še oklepna vozila z inženirji, zračno obrambo, logistiko idr., poroča CEPA.
Oklepna brigada naj bi predvidoma imela tri tankovske bataljone in enega ali dva mehanizirana pehotna bataljona. Skupaj bo oklepna brigada potemtakem imela več kot 250 oklepnih vozil različnih tipov. Ukrajinci naj bi sestavili med sedem in 12 oklepnih brigad. Nekatere imajo morda le ukrajinsko ali zajeto rusko opremo, spet drugi mešanico opreme, ki jo zagotavlja Zahod. Ko bomo videli dve ali tri tovrstne brigade (med 500 in 750 oklepniki), osredotočenih na ozek del fronte, bo šele mogoče reči, da se je osrednji napad verjetno začel in kje dejansko poteka. A tudi takrat bo treba ohraniti previdnost. Ukrajinski generalštab si bo namreč prizadeval, da bi čim dlje zavajal Ruse o tem, kje bo dejansko potekal osrednji napad, opozarja Hodges. Če bo Zahod ukrajinskim oboroženim silam zagotovil vse, kar potrebujejo, še zlasti natančno orožje dolgega dosega, potem lahko (po mnenju Hodgesa) Ukrajina potencialno do konca letošnjega poletja (do konca avgusta) osvobodi Krim, kar je ključna regija, ki jo želi osvoboditi.
Hodges je prepričan, da je to eden od ciljev protiofenzive. S pomočjo orožja dolgega dosega bi lahko Ukrajinci dosegli ključne tarče na polotoku, kot so Sevastopol, Saki in Džankoj. Posledično pa bi razmere na polotoku za ruske sile postale nevzdržne. Ravno zato je britanska pošiljka izstrelkov Storm Shadow z dosegom prek 250 kilometrov tako pomembna za Ukrajince. Hodges upa, da bo Bidnova administracija končno popustila in Ukrajini dala balistične rakete zemlja-zemlja ATACMS kratkega dosega (do 300 kilometrov). To bi izjemno okrepilo protiofenzivo. Ukrajinci potrebujejo dovolj bojne moči, tudi zato, da bi lahko razstrelili most, ki Rusijo povezuje s Krimom. Prav tako je zadostna količina orožja pomembna za zaščito jedrske elektrarne Zaporožje. Hkrati je za protiofenzivo ključna zadostna oslabitev ruske obrambe in logistike ter ustrezno motenje ruskega zaledja in prometnega omrežja.
Ruse morajo zmesti glede tega, kje in kdaj bo nastopil resnični osrednji napad
Nujno je še, da so tla dovolj suha, da omogočajo gibanje na stotine težkih goseničnih, oklepnih vozil. Ruska stran je osvoboditeljem sicer pripravila na stotine kilometrov jarkov z bunkerji, minska polja, protitankovske jarke in pasove z ovirami (zmajeve zobe). Toda ruska obramba je dobra, če so dobri njeni vojaki, ki upravljajo z ovirami. Hodges ni ravno navdušen nad ruskimi bojnimi zmogljivostmi, na večini krajih opaža pomanjkljivosti. Hkrati prihaja do notranjih spopadov med političnim vodstvom (vanje so vključeni tudi vojskovodje, kot sta Jevgenij Prigožin in Ramzan Kadirov). Na ruski strani Hodges opaža pomanjkanje kohezije. Zdi se, da Ukrajinci še vedno tipajo teren, iščejo ranljive točke in krepijo lokalne taktične napade za manjše uspehe na bojišču. Gre za zahodno taktiko bojevanja, kar jim daje prednost pred okupatorjem. Dejstvo je, da zahodni koncept bojevanja prinaša več avtonomije vojskovodjem na nižjih ravneh. In priučeno znanje Ukrajinci s pridom izkoriščajo. Ključno je, da Ukrajinci glede protiofenzivnih načrtov rusko vodstvo čim bolj zmedejo.
Tudi pojavitev Leopardov na fronti v tako zgodnji fazi ofenzive je bilo namenjeno temu, da bi na določenem območju pritegnili veliko pozornosti. Lahko bi šlo za neke vrste vabo. Vsaj Hodges bi tako napravil upoštevajoč veliko pozornost, ki jo ti izvrstni tanki v medijih uživajo. Razpoznavanje nasprotnikovih položajev še vedno ostaja velik izziv na bojiščih navkljub dronom. Ameriški vojaški častnik je sicer prepričan, da je ukrajinski generalštab opravil odlično delo glede varovanja informacij, da bi Rusom onemogočil vpogled v dogajanje, ukrajinski strani pa omogočil, da se na napad pripravi. Negotovost na ruski strani bi lahko okupatorja napeljala k sabotaži jezu Nova Kahovka. Grozljive humanitarne razmere, ekološke posledice, predvsem pa obsežne poplave, so verjetno za nekaj časa preprečile protiofenzivne operacije na območju Hersona. Vendar se bodo že v nekaj dneh vode pričele naglo umikati, zaradi poletne vročine pa tla posušila. Učinek ruskega barbarstva bo verjetno kratkotrajen. Ukrajinska stran pri svojih prizadevanjih potrebuje mednarodno podporo in sistem ATACMS, še meni oficir.
Domen Mezeg