Čeprav je ureditev potresne odpornosti v UKC Ljubljana nujna, se ministrstvo za zdravje in urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu nista odločila za vgradnjo protipotresne zaščite. Še več, prenova UKC Ljubljana se je ustavila, rušiti nameravajo celo tisto, kar je bilo že narejeno.
Zakaj sta ministrstvo za zdravje in urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu namerno prezrla opozorila za vgradnjo protipotresne zaščite? Posledica je zaustavitev prenove, ki jo UKC potrebuje, in celo rušenje doslej zgrajenega.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je po poročanju Dela prejel prijavo zaradi povzročitve splošne nevarnosti, ker UKC Ljubljana ne bo protipotresno zaščiten. To bi lahko bil razlog, da si je v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaž Pliberšek sredi aprila glede potresne možnosti premislil, čeprav je Slovenija visoko potresno ogrožena in je Inženirska zbornica Slovenije že septembra lani izdala mnenje, da je “ureditev potresne odpornosti nujna, čas za to pa idealen”, se ministrstvo za zdravje in urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu nista odločila za vgradnjo protipotresne zaščite.
Ministrstvo za zdravje pod vodstvom ministrice Valentine Prevolnik Rupel je GH Holdingu, ki je je izvajalec gradbenih del pod vodstvom Blaža Miklavčiča, poslalo dopis, v katerem so zahtevali zaustavitev aktivnosti na gradbišču pri prenovi UKC Ljubljana. Zdaj so se enostavno odločili, da želijo najprej izvesti protipotresno sanacijo projekta, ki sprva ni bila v načrtu. Osnovna pogodba je namreč predvidevala energetsko sanacijo in notranjo prenovo. Na to se je na družbenem omrežju X odzval Zvone Čadež, ki je namignil, da je to posledica vodenja investicij v zdravstvu, ki pa so trenutno v rokah državnega sekretarja Marjana Pintarja in v. d. direktorja UNKIZ Tomaža Pliberška. “Mene so odstavili isti teden, ko sem pravočasno zaključil 12 mio EUR vredno energetsko obnovo @uri_soča z evropskimi sredstvi programa,” je med drugim zapisal.
https://twitter.com/Tomi15627447/status/1786640495097028864
Spomnimo, da je bil Čadež aprila razrešen z mesta direktorja URI Soča. Tako je odločil svet Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča, ki mu predseduje prav Pliberšek. Ob razrešitvi so Čadežu očitali marsikaj, čeprav je Čadež mnenja, da jih je najbolj zmotila njegova politična opredeljenost, o čemer si lahko preberete tukaj.
Pliberšeka je vlada RS na mesto vršilca dolžnosti direktorja imenovala lani, ko je s te pozicije odšel Aleš Šabeder. Sicer pa je Pliberšek doktor znanosti s področja gradbeništva, deloval je na ministrstvu za obrambo in ministrstvu za zdravje. Med 28. marcem 2019 in 13. marcem 2020 je opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje ter v letu 2019 tri mesece vodil direktorat za zdravstveno varstvo. Glede na njegovo stroko bi pričakovali, da bodo odločitve, sprejete glede gradbenih del, z njegove strani bolj preudarne. Pliberšek pa po besedah Čadeža ne deluje sam. Pomoč ima s strani nekoga, ki ga poznavalci slovenske politične scene dobro poznajo. Govorimo o Marjanu Pintarju, ki ima precej zanimivo kariero.
Bil je v samem vrhu Soških elektrarn v vladi Mira Cerarja. Prav tistih elektrarn, ki jih je od leta 1976 do 2002 vodil Valentin Golob, oče Roberta Goloba. Na funkcijo ga je leta 2015 imenoval Blaž Košorok, tedanji generalni direktor HSE. Danes se na mesto državnega sekretarja seli iz funkcije direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Pintar se ne boji deliti svojih političnih prepričanj na socialnih omrežjih, se pa s predsednikom vlade in ostalimi koalicijskimi partnerji strinja v bistvenem.
Kdaj bi lahko na UKC nadaljevali z delom?
Z delom bi lahko nadaljevali šele sredi ali konec poletja, a bi morali zdaj podreti vse, kar je bilo zgrajeno, da bi lahko vgradili protipotresno zaščito. Dokončanje projekta bi se tako zamaknilo za najmanj šest mesecev, strošek dodatnih del pa bi znašal vsaj milijon evrov. Protipotresna ojačitev bolnišnice bi stala kar 3,1 milijona evrov, celotna obnova pa okoli 108 milijonov evrov.
A. H.