Po medijskem razkritju zaušnice, ki jo je Evropska komisija podelila vladi Roberta Goloba, se samo po sebi zastavlja vprašanje kompetenc trenutnega vodstva države. Zvone Černač, nekdanji minister za kohezijo, je prepričan, da bi lahko bilo pridobivanje evropskih sredstev veliko uspešneje, še posebej pa ne bi v Bruselj poslali lažnih podatkov.
“V primeru, da bi vlado vodil predsednik SDS, g. Janez Janša, se to gotovo ne bi zgodilo. Evropski komisiji se ne bi posredovalo lažnih podatkov, kar je javno obelodanila celo ministrica Alenka Bratušek. V zahtevek za povračilo škode so vključili tudi objekte, ki v naravi sploh še ne obstajajo. Takšen primer je npr. obvoznica Luče,” je izpostavil nekdanji minister Zvone Černač.
Spomnimo, Evropska komisija je po katastrofičnih poplavah Sloveniji napovedala finančno in strokovno pomoč. Slednja je bila potrebna zaradi priprave ustrezne dokumentacije, ki predstavlja predpogoj za črpanje evropskih sredstev. Nato je sledila serija nastopov predstavnikov oblasti, v katerih je prihajalo do drastičnih povišanj ocen škode, vse dokler niso dosegli končne ocene, ki je znašala 10 milijard evrov. Ocene strokovne javnosti so bile veliko nižje. V vmesnem času je potekala priprava dokumentacije, na podlagi katere bi lahko prizadeta območja prejela obljubljeno finančno pomoč. Dokumentacijo je pripravljala medresorska delovna skupina, ki jo je vodila članica SD Andreja Katič. Kot smo izvedeli v medijskem razkritju Dnevnika, pa se prav v dotični dokumentaciji skriva razlog, zakaj denar še vedno ni dosegel Slovenije. Dopis Evropske komisije namreč razkriva, da so se v tej znašli projekti, ki sploh še ne obstajajo, določeni poškodovani objekti so bili šteti večkrat, ponekod je ocenjen obseg škode drastično presegal dejansko škodo.
Drugačen pristop, brez lažnih obljub
“Pristop bi bil popolnoma drugačen, škode se ne bi napihovalo, ampak bi se jo ocenilo realno. Prav tako prizadetih ne bi obremenjevali z lažnimi obljubami, da je mogoče na mesec zgraditi sto stanovanjskih objektov oz. v treh mesecih tristo, kar je počel Golob. Po tej logiki bi morali biti nadomestni objekti zgrajeni do konca lanskega leta. Do danes ni bil zgrajen niti eden. V primeru, da bi vlado vodila Slovenska demokratska stranka, se tudi ljudi in podjetij ne bi po nepotrebnem obremenjevalo z dodatnimi davki, kar je storila Golobova koalicija. Kljub nasprotovanju SDS so uzakonili t. i. “solidarnostni davek” in ga po dveh mesecih, ko so spoznali lastno zmoto, tudi ukinili. Skratka, pristop bi bil drugačen, škoda bi se ljudem hitreje odpravljala. Ljudem ne bi dajali lažnih obljub,” je prepričan Černač.
Koalicija zavrača dobre pobude
V pogovoru pa spomni tudi na predlog, ki ga je pred dvema mesecema vložila Slovenska demokratska stranka. Ta bi omogočil izplačilo odškodnine tudi tistim, ki še niso imeli hišne številke, so pa v poškodovanih objektih prebivali. Koalicija je predlog zavrnila s pojasnilom, da bodo to uredili drugače, brez zakona. “Do danes nihče od teh ljudi še ni dobil povračila škode,” izpostavi Černač.
O nepotrebnem napihovanju škode
Nekdanjega ministra pa povprašamo tudi o medijskih “spinih”, ki so se pojavili skoraj nemudoma po razkritju vsebine dopisa Evropske komisije. Glede na poročanje dominantnih medijev bi lahko sklepali, da je zakasnitev izplačila nekaj povsem običajnega, kot tudi nekorektno navajanje škode.
Tako zadevo komentira Černač: “Mehanizem je znan, odstotki tudi, napihovanje škode je bilo povsem nepotrebno in škodljivo. Slovenija je tudi za naprej izgubila vso verodostojnost. V vsakem primeru bi bila Slovenija glede na realno ocenjeno škodo upravičena do teh 400 milijonov evrov sredstev iz solidarnostnega mehanizma. Veliko pove tudi podatek, da je novica o fiasku Golobove vlade pri vlogi za pridobitev sredstev iz mehanizma solidarnosti po lanski avgustovski ujmi mainstream medije dosegla šele po volitvah, čeprav so bili podatki znani že pred njimi.”
Ž. K.