Tudi na Koroškem imajo v regijski bolnišnici v Slovenj Gradcu že nekaj časa težave z zaposlenimi v zdravstveni negi, posebej je ta problem žgoč v zadnjih dveh letih. V bolnišnici si prizadevajo to pomanjkanje nadomeščati, vendar jim to ne uspeva vedno, toda s prerazporejanjem še lahko nekako zagotavljajo tako zdravstveno oskrbo, da jim ni treba posegati po najbolj skrajnih ukrepih, to je omejevanju sprejema bolnikov.
Bližina avstrijske meje in zaposlovanje tega kadra v Avstriji pa je eden od razlogov za velik primanjkljaj teh delavcev. Plača čez mejo je kajpak bistveno višja.
Slovenjgraško bolnišnico prazni bližina Avstrije
Ta čas je največ težav pri zdravstvenih tehnikih in diplomiranih medicinskih sestrah, kjer odhodov ne morejo pravočasno nadomestiti, ampak jih nadomeščajo z zamudo. Težave rešujejo tako, da kader redno prerazporejajo, posamezne razpise pa so primorani ponoviti. Zato imajo v slovenjgraški bolnišnici domala stalne razpise za delovna mesta. Pred dnevi so imeli odprt razpis za devet srednjih medicinskih sester v negovalni enoti, tri bolničarje v urgentni in operacijski ter intenzivni terapiji, tri diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti, po eno diplomirano sestro v urgentni dejavnosti in negovalni enoti, enega farmacevtskega tehnika in enega zdravstvenega administratorja. Skupno bi torej takoj zaposlili 19 novih sodelavcev.
Hkrati so te dni iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani sporočili, da bodo morali zaradi pomanjkanja delavcev zdravstvene nege na približno 40 posteljah omejiti sprejem bolnikov. Do konca septembra so v UKC Ljubljana zabeležili 240 odhodov in 167 prihodov negovalnega kadra, razlika med prihodi in odhodi pa je privedla do kritičnega pomanjkanja in posledično do omejevanja sprejema bolnikov.
8200 medicinskih sester starejših od 50 let
Po ocenah Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije se je od leta 2000 število zaposlenih v zdravstveni negi povečalo kar za 45 odstotkov, a kljub temu prihaja do pomanjkanja teh delavcev. Razmere so zaskrbljive predvsem na intenzivnih oddelkih bolnišnic, kjer kljub stalnim razpisom ne dobijo ustreznega kadra. V združenju ugotavljajo, da se pomanjkanje teh delavcev vrti med 20 in 25 odstotkov, čeprav se razmere dnevno spreminjajo, pa ta čas v slovenskih bolnišnicah primanjkuje več kot 600 tehnikov zdravstvene nege in okoli 1500 diplomiranih medicinskih sester. Na področju socialnega varstva, predvsem v domovih za ostarele, pa primanjkuje večinoma bolničarjev negovalcev.
Poleg UKC Ljubljana kadra primanjkuje tudi v UKC Maribor, pa ne le delavcev zdravstvene nege, tudi zdravnikov. V zadnjih petih letih se je število zaposlenih v zdravstveni negi sicer povečalo za več kot 300, a jim še vedno manjka kakšna četrtina delavcev s to izobrazbo. Težave imajo tudi v ptujski bolnišnici, a za zdaj so še uspešni z nadomeščanjem. Področja, kjer je stanje v tem pogledu najtežje, so intenzivna terapija, urgentni center, anesteziologija in operativna dejavnost, težavno je tudi nadomeščanje odsotnosti zaposlenih na drugih delovnih mestih. Ob koncu septembra so imeli zaposlenih 106 bolničarjev,785 tehnikov zdravstvene nege, 806 diplomiranih medicinskih sester in 34 diplomiranih babic. Po kriteriju kategorizacije zdravstvene nege manjka 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi.
V jeseniški bolnišnici zaprli oddelek
V jeseniški bolnišnici je zaposlenih 179 diplomiranih medicinskih sester in 170 srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege. Kakšno je pomanjkanje kadrov v zdravstveni negi, kaže podatek, da ima ta čas bolnišnica razpisanih deset mest za srednje in 22 mest za diplomirane medicinske sestre. Težavo s pomanjkanjem delavcev v zdravstveni negi rešujejo z reorganizacijo dela, s prilagajanjem, pripravljenostjo in z nesebičnostjo zaposlenih v zdravstveni negi. Maja letos so zaradi pomanjkanja zaposlenih v zdravstveni negi morali zapreti enega od treh oddelkov internistične službe, kar z drugimi besedami pomeni, da je na voljo 18 postelj manj. V bolnišnici ta čas ne vidijo možnosti, da bi oddelek lahko znova odprli. V zadnjih dveh mesecih sicer opažajo več prijav na razpise za nove kadre, vendar v bolnišnici še vedno ne morejo zadostiti potrebam po tehnikih zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sestrah.
Izolska bolnišnica: 35 prihodov in 52 odhodov zaposlenih
V izolski splošni bolnišnici so letos do konca septembra skupaj s pripravniki zabeležili 35 prihodov in 52 odhodov zaposlenih. Razpisi delovnih mest na področju zdravstvene nege so stalno odprti. V Splošni bolnišnici Celje se soočajo s pomanjkanjem kadra zdravstvene nege predvsem na bolnišničnih oddelkih, najbolj kritično pa je nadomeščanje diplomiranih babic. V trboveljski bolnišnici jim ta čas manjka sedem diplomiranih medicinskih sester, razpise za diplomirane medicinske sestre ves čas ponavljajo, vendar so prijave neustrezne ali pa jih sploh ni. Razloge za pomanjkanje kadra v zdravstveni negi vidijo v tem, da so se v zadnjih letih razširile referenčne ambulante, in niso edini, ki opozarjajo na to, da jim te ambulante jemljejo delavce, ki jih sami iščejo in potrebujejo.
Kako rešiti te probleme?
Zaposleni v zdravstveni negi si želijo tudi urejene delovne razmere z ustrezno delovno opremo, ki je prvi pogoj za varno okolje tako za paciente kot zaposlene. Delavci iz zdravstvenih zavodov odhajajo na manj zahtevna delovna mesta, kot so referenčne ambulante, kjer med drugim ni dela v treh izmenah. Medicinske sestre, bolničarji in negovalci se v zadnjih letih tudi vse pogosteje odločajo za odhod v tujino ali k drugim delodajalcem, saj je delo težko in slabo plačano. Ti kadri dobijo v tujini od 500 do 1000 evrov višje plače. Kot kažejo podatki ministrstva za javno upravo, je povprečna bruto plača po opravljenih urah v avgustu za bolničarja negovalca v slovenskih bolnišnicah znašala dobrih 1250 evrov, za zdravstvenega tehnika pa slabih 1600 evrov. Iz Koroške, Štajerske, Prekmurja pa tudi iz Primorske se na stotine ljudi dnevno vozi na delo v Avstrijo in Italijo v tamkajšnje bolnišnice ali domove za ostarele.
So filipinske medicinske sestre rešitev?
Kako rešiti te probleme? Te dni smo lahko v medijih zasledili novico, da se je predstavnik vlade celo pogovarjal o uvozu filipinskih medicinskih sester. Tu bi bilo potencialnih problemov in težav toliko, da bi pametna oblast morala takoj nehati tako razmišljati in ves trud vložiti v domači potencial, to je v ustrezno plačilo tega kadra in v ustrezne delovne razmere. Navsezadnje je bilo septembra prijavljenih 1000 brezposelnih Slovencev z izobrazbo bolničarja, medicinske sestre ali babice. Žal bi od teh samo polovica želela delati na svojem področju. Zato se moramo najprej vprašati, zakaj ti ljudje ne želijo delati v zdravstvu.
Jon Petek