Sile islamistične skupine Hayat Tahrir al-Sham (HTS) so v nedeljo med srditimi spopadi napredovale v Siriji, zavzele letališče in vojaško akademijo v glavnem mestu Alep ter napadle obrobje zahodnega mesta Hama.
HTS velja za eno najmočnejših oboroženih milic v severozahodni Siriji, ta nenadni napad upornikov pa je največji v Alepu od leta 2016, ko so jih pregnali z vzhodnih območij mesta. ZDA, Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo so v nedeljo nemudoma pozvali k takojšnji deeskalaciji na vseh straneh ter zaščiti civilistov in infrastrukture, da bi preprečili nadaljnje razseljevanje in prekinitev humanitarnega dostopa.
Vladne enote so se poskušale obraniti, a so člani HTS dan prej v ofenzivi zavzeli večji del Alepa. Glede na informacije uradnikov iz uprave, povezane z uporniki, in Observatorija, vojnega opazovalca s sedežem v Veliki Britaniji, zdaj nadzorujejo obsežen del ozemlja v provincah Hama, Idlib in Alep na zahodu in severozahodu Sirije. Kot nadaljnji znak naraščajoče moči so uporniki tudi povedali, da zdaj nadzorujejo celoten Idlib, in izdali zahtevo, naj kurdske sile v Alepu odidejo z orožjem na severovzhod. Zavladal je kaos, islamisti pa v polnem pogonu uvajajo svoje “ukrepe”. “Začela se je kampanja proti alkoholu. Islamistične milice, ki jih podpira Turčija in so prevzele nadzor nad mednarodnim letališčem v Alepu, so objavile prve videoposnetke. Razbijajo steklenice alkohola iz brezcarinskih trgovin na letališču, medtem ko vzklikajo “Allahu Akbar”,” je ob videoposnetku zapisal profil Višegrad24.
A campaign against alcohol has started.
The Turkish-backed Islamist militias which have taken control of Aleppo International Airport have released the first videos.
They’re smashing alcohol bottles from the airport’s tax free shops while chanting “Allahu Akbar” pic.twitter.com/U95CUCiUMQ
— Visegrád 24 (@visegrad24) December 2, 2024
Razumevanje državljanske vojne v Siriji
Vojna v Siriji se je začela leta 2011 z mirnim uporom proti vladi in se je razvila v večstranski konflikt, v katerega so bili vpleteni oboroženi uporniki, skrajneži in drugi. Konflikt se je začel, ko so se Sirci mirno uprli vladi predsednika Bašarja al Asada. Protesti so bili sprejeti z nasilnim zatiranjem, skupnosti pa so prijele za orožje, da bi se branile. Sledila je državljanska vojna, vključile pa so se tudi druge skupine. Sredi kaosa je etnična kurdska manjšina v Siriji prijela za orožje in postopoma zavzela ozemlje, ki ga je imela za svoje. Islamska država je leta 2014 zavzela dele Sirije in Iraka in to ozemlje razglasila za svoj “kalifat”, kar je dodatno destabiliziralo regijo. Al Asad je dobil ključno podporo Irana in Rusije ter libanonske militantne skupine Hezbolah. Upornike so podprle ZDA in z nafto bogate arabske države, kot je Savdska Arabija. Posredovala je tudi Turčija, čeprav Turčiji očitajo, da gre za “Erdoganovo dediščino”.
Les Turcs de l’#ISIS ont capturé des femmes syriennes dans le nord d’#Alep.
Les cris des femmes violées et des familles massacrées, voilà l’héritage d’Erdogan en #Syrie.
— Ωmega News (@satch_omega) December 1, 2024
Vojna je ubila na sto tisoče ljudi in razselila milijone. Sile, zveste al Asadu, so zagrešile daleč največ grozodejstev. Režim se je obrnil na kemično orožje, prepovedane bombe in stradanje, da bi Sirce prisilil v pokornost. Po več kot desetletju spopadov je večina države nominalno pod al Asadovim nadzorom, vojna pa je v pat poziciji. Vendar obstaja bojazen, da bi največja ofenziva sirskih protivladnih upornikov v zadnjih letih lahko ponovno zanetila državljansko vojno.
Kdo so HTS?
Ustanovitelj HTS Abu Muhammad al-Jolani je bil nekoč udeleženec iraškega upora proti ZDA kot član skupine, ki je sčasoma postala Islamska država. V svoji prejšnji inkarnaciji kot Jabhat al-Nusra ali fronta Al-Nusra je HTS kasneje razglasil zvestobo Al-Kaidi. Sčasoma je leta 2016 javno prekinila te vezi in se preimenovala v Hay’at Tahrir al-Sham ali Organizacijo za osvoboditev Levanta. HTS je zdaj najmočnejša uporniška frakcija v Siriji in nadzoruje Idlib, kjer živi približno 4 milijone ljudi, pod poveljstvom pa ocenjujejo 30.000 vojakov.
Medtem ko jo ZDA označujejo za teroristično skupino, je bilo turško posredovanje namenjeno omejevanju njenih operacij in naj ne bi imela globalnih ambicij. Kljub temu obstajajo resni pomisleki glede človekovih pravic na območju, ki ga nadzoruje, vključno z usmrtitvami tistih, ki so obtoženi povezanosti s rivalskimi skupinami, in zaradi obtožb o bogokletju in prešuštvu.
Rusija, zavezniška režimu Bašarja al Asada, mu od začetka sirske državljanske vojne leta 2011 redno nudi vojaško podporo. Protesti proti Asadovi avtokratski vladavini so sprožili konflikt, Rusija pa je s svojimi letalskimi napadi igrala ključno vlogo, da je Asad leta 2016 ponovno prevzel Alep. Poleg Rusije se Asad zanaša na pomoč Irana in libanonske milice Hezbolah. Uporniško koalicijo v Siriji vodi skupina Hayat Tahrir al-Sham, ki je nekdaj delovala kot podružnica Al Kaide, a se je leta 2017 formalno distancirala od nje. Skupina zdaj poudarja pragmatičen pristop, osredotočen na nadzor nad območjem Idliba, kjer je vzpostavila določeno raven upravljanja, vključno z omejenimi storitvami za prebivalce, razvojem gospodarstva in sodelovanjem z zahodnimi humanitarnimi organizacijami.
Združene države Hayat Tahrir al-Sham še vedno obravnavajo kot teroristično organizacijo. Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je izrazil pomisleke glede njihovih namenov, vendar ZDA ne podpirajo Asadove vlade, ki jo Rusija, Iran in Hezbolah aktivno podpirajo. Tiskovni predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost je pozval k deeskalaciji, zaščiti civilistov in politični rešitvi konflikta. Medtem se uporniki širijo proti Alepu, pri čemer poročila kažejo na odstranjevanje simbolov Asadovega režima.
Sirska vojska sicer trdi, da uspešno napreduje pri zatiranju uporniških sil, in zavrača navedbe o napredku upornikov kot lažne novice. Asad je zagotovil, da bo Sirija porazila “teroriste”, Iran pa je izrazil podporo sirskemu režimu, pri čemer so iranski uradniki obiskali Damask kot znak solidarnosti.
A. H.