Vinogradniki in vinarji danes obeležujejo martinovo, za njih prazničen čas, ko se vegetacijska doba umiri in gre narava počasi proti zimskemu počitku. Na ta dan za družinskimi mizami in na različnih martinovanjih po vsej državi postrežejo značilne jedi, ki se po regijah razlikujejo, a nikjer ne smejo manjkati gos, mlinci, rdeče zelje in vino. Najbolj obiskano martinovanje bo danes v Mariboru.
Dogajanje ob Martinovem pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo izključno od grozdja in vina, je to največji praznik.
“Svet’ Martin nar’di iz mošta vin,” pravi stari slovenski ljudski rek o martinovem prazniku. Legenda pravi, da je skromni Martin pozimi srečal berača, ki ni imel obleke, zato mu je podaril polovico svojega plašča. Po tem dejanju so ga iskali, da bi ga imenovali za škofa, a se je v svoji skromnosti skril, njegovo skrivališče pa naj bi izdale gosi z “gaganjem”.
Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god Sv. Martina obeležujejo z organizacijo različnih družabnih, etnoloških in športnih prireditev. Dogajanje po krščanski tradiciji spremlja krst mladega vina, prav tako ne manjka najznačilnejše kulinarične ponudbe.
Najbolj množično bodo martinovali v Mariboru
Največ ljudi vsako leto privabi največje javno martinovanje v Mariboru, ki se bo tudi v letošnji, že 35. izvedbi začelo natanko ob 11. uri in 11 minut. Na Trgu Leona Štuklja se takrat zbere tudi do 20 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Organizatorji dogodek obogatijo s prihodom vinskih kraljic, bračev in folkloristov ter predstavnikov vinskih redov in bratovščin, ki obhodijo mestno jedro, s seboj pa prinesejo jesenske pridelke in dobrote, da se tako na simbolni način zahvalijo jeseni. Letos bodo zbrane zabavali Ansambel Saše Avsenika, Domen Kumer in Manca Špik.
C. Š., STA