Potem, ko je v javnosti odjeknilo, da je padel že drugi paket kazenskih ovadb v zvezi z izbiro družbe Žonta na Darsovem Javnem pozivu za odstranjevanje ovir z avtocest in hitrih cest, pomoči na cesti in dela z avtodvigali, je na Dars prispelo protestno pismo, ki so ga spisali ogorčeni Darsovi ponudniki. Ti poudarjajo, da izbrani ponudnik avgusta 2018, sploh ni izpolnjeval pogoja za pridobitev posla, saj so se pojavile očitne nepravilnosti pri podpisovanju pogodb. Očitno je, da skrbnega pregleda nad ponudbo ni bilo, saj drugače ne bi bilo mogoče spregledati očitnih nepravilnosti v podpisih. Podpisi pogodb so bili namreč v vlogi direktorja izvedeni, še preden je oseba sploh nastopila na direktorsko funkcijo!
Družba Žonta sicer pojasnjuje, da je šlo pri navedbi napačnega direktorja na številnih pogodbah, priloženih kot dokazilo za izpolnjevanje pozivnih pogojev, za “tipkarsko napako”, ki naj bi bila odpravljena, popravljene pogodbe pogodbe pa naj bi bile prejete. Dejstvo je, da na Darsu niso odkrili , da je na obsežnem delu pogodb naveden direktor Samo Feštajn, s tem pa tudi napačen direktor. To dejstvo ni bilo odpravljeno niti v mesecu marcu 2019.
Tipkarska napaka pa taka
Trditvi, da naj bi šlo za tipkarsko napako, je težko verjeti. Sicer je res, da se tipkarske napake v resničnem življenju pogosto pojavljajo, a dejstvo je, da bi takšno “napako” moral opaziti vsak skrben subjekt in nanjo opozoriti pred samo sklenitvijo pogodbe. Tudi, če se dopusti, da je v kakšnem primeru morda res prišlo do tipkarske napake, pa se to lahko zgodi le izjemoma, samo v primeru, ko v pogodbi, ki se časovno gledano sklepa po menjavi direktorja, po nesreči ostane naveden prejšnji direktor, podpiše pa jo nov direktor, ki pogodbe ni prebral dovolj natančno in napake kot take ni opazil. Kljub navedenemu pa v konkretni zadevi ne gre za tipkarske napake.
Iz pogodbe sklenjene med družbo Žonta in družbo Global Leasing dne, 1. januarja 2015, je razvidno, da je pogodbo podpisala direktorica Karmen Ponikvar, ki je sodeč po podatkih Ajpesa na funkcijo direktorice v podjetju, nastopila šele z dnem, 26. november 2015. To pa pomeni, da je Ponikvarjeva, direktorica postala več kot deset mesecev po tem, ko je bila s podjetjem Global Leasing sklenjena pogodba. Pozor! Ta pogodba je bila ključen dokaz, iz katerega je izhajalo, da naj bi družba Žonta izpolnjevala zakonski pogoj za prijavo na javni poziv, saj se na podlagi pogodbe do oddaje ponudbe še ni izteklo dvoletno obdobje (izkušnje pri opravljanju dejavnosti na področju izvajanja avto-odvoza), ki ga zakon zahteva.
Odgovornega ravnanja ni bilo
Glede na pomembnost pogodbe, bi morala biti vidna še dodatna pozornost, do katere pa ni prišlo. V primeru odgovornega ravnanja bi bilo ugotovljeno, da iz pogodbe izhaja napačen direktor družbe Žonta, zaradi česar pa pogodba sama po sebi ni veljavna. Dodatna dokazila, ki bi njeno veljavnost potrdila, pa niso bila priložena. Na Darsu bi morali ugotoviti, da celjska družba ne izpolnjuje zakonskih pogojev za podaje ponudbe na Javni poziv. Družba tako v nobenem objavljenem sklopu ne bi smela biti izbrana za izvajanje avtovleke.
V nadaljevanju je iz pogodbe med celjsko družbo in podjetjem Global Avto z dne, 1. julij 2015, razvidno, da naj bi tudi to pogodbo podpisala Ponikvarjeva, ki je na funkcijo direktorice nastopila več kot štiri mesece kasneje. Pogodba med družbo Žonta in podjetjem Mitja Muhovic s.p. z dne, 5. avgust 2018, je bila podpisana s strani Boštjana Feštajna, čeprav je ta, sodeč po podatkih Ajpesa, funkcijo prevzel šele z dnem, 5. september 2018. Direktor je torej postal šele mesec dni od sklenitve pogodbe. Feštajn j, 5. avgusta 2018, prav tako podpisal pogodbo z družbo Avtovleka Hren d.o.o.. Enako pa velja tudi za številne podjemne pogodbe, sklenjene dne, 5. avgusta 2018.
Pri tem je potrebno poudariti, da je Feštajn, na svojo funkcijo nastopil po tem, ko so bile te pogodbe sklenjene in po tem, ko je družba Žonta že oddala vse svoje ponudbe na Javni poziv Darsa. Njegovo ime se v ponudbah priloženi dokumentaciji, sploh ne bi smele pojavljati. Seveda, če so bile te pogodbe dejansko sklenjene pred samo oddajo ponudb. Skupek navedb kaže, da je družba Žonta za potrebe javnega poziva, naknadno pridobivala potrebne pogodbe, pri čemer so pogodbe očitno antidatirane, saj do toliko in takšnih napak pri rednem sklepanju poslov ne bi smelo prihajati.
Pretežni del pogodb sklenjen na isti dan
Na pogodbe, ki naj bi jih sklenil direktor Samo Feštajn, v času ko je bila direktorica Ponikvarjeva, je težko gledati kot na pogodbe, kjer je preprosto prišlo do tipkarske napake, saj je bil pretežni del sklenjen na isti dan, za enako časovno obdobje, podpis na njih pa je enak in drugačen od resničnega podpisa Ponikvarjeve. Družba sicer zatrjuje, da naj bi vse pogodbe podpisala Ponikvarjeva in ne Samo Feštajn, a podroben pregled priložene dokumentacije s strani družbe Žonta kaže, da temu ni tako. Podpis Ponikvarjeve je mogoče najti na pogodbi z Darsom dne, 2. november 2016, in na pogodbi o zaposlitvi s Samom Feštajnom z dne, 26. november 2015. Pri tem je potrebno omeniti, da pooblastilo Ponikvarjeve Samu Feštajnu, ostaja. Ker pa se ostali podpisi od njenega razlikujejo, bi bilo smotrno, da bi sodišče vpreglo izvedenca grafologa, ki bi strokovno preveril, ali so bile res vse podpisane pogodbe Ponikvarjeve, podpisane z njen strani.
Seveda ne čudi, da je v celotni zadevi prišlo tako daleč, da so se različna podjetja, ki sodelujejo na razpisih Darsa, spravila k oblikovanju protestnega pisma. Številne okoliščine navedene s strani policije in medijev so pokazale, zakaj poslovanje z družbo Žonta, sploh ne bi smelo potekati. Vsi podpisani pa so tudi sami ob pregledu dokumentacije, na podlagi katere je bila družba Žonta izbrana, ugotovili, da je bila priložena dokumentacija ponarejena. Prepričani so, da čakanje Darsa na izid v kazenskih postopkih zoper ponudnika, ki je bil izbran, ni upravičeno. Gre za malomarnost pri pregledu pogodb, saj te vsebujejo celo podatke o napačnih zakonitih zastopnikih.
Hana Murn