Davčna reforma za razvoj

Kmalu bodo minila tri leta, odkar nam sedanja vlada obljublja davčno reformo. Vse, kar se je zgodilo v tem času, je bila ukinitev za davkoplačevalce dobre davčne reforme prejšnje vlade, nenehne obljube o davčni reformi in napovedana visoka obdavčitev stanovanjskih nepremičnih in stavbnih zemljišč.

Zaradi te pasivnosti na področju davkov, zaradi vedno več fizičnih in pravnih oseb, ki zapuščajo Slovenijo, oziroma zaradi primerov, ko pravne osebe sedeže svojih uprav selijo v druge države, sem pripravil predlog možne davčne reforme. Gre za spremembe, ki bi po mojem mnenju pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in prispevale k dodatni rasti BDP, ob svoji stalnosti pa bi povrnile zaupanje tujih vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Moje predloge predstavljam v nadaljevanju.

Dohodnina

Pri dohodnini predlagam naslednje spremembe:

• splošna dohodninska davčna olajšava naj znaša 8.000,00 EUR, namesto sedanje 5.000,00 EUR,
• dohodninska olajšava za zavezance do dopolnjenega 29. leta naj znaša 2.000,00 EUR, namesto sedanjih 1.367,60 EUR,
• dohodninska olajšava za zavezance po dopolnjenem 70. letu naj znaša 2.000,00 EUR, namesto sedanjih 1.578,00 EUR,
• najnižjo stopnjo dohodnine naj s sedanjih 16 % znižajo na 10 %,
• najvišjo stopnjo dohodnine naj s sedanjih 50 % znižajo na 40 %,
• uvedejo naj šesti dohodninski razred za davčno osnovo nad 1.000.000,00 EUR, in to z davčno stopnjo 10 %,
• dohodninska lestvica naj izgleda tako:

• dohodki iz naslova najemnin naj bodo obdavčeni s stopnjo 15 %,
• dohodki iz naslova kapitalskih dobičkov, obresti, dividende in izvedenih finančnih inštrumentov naj bodo obdavčeni s stopnjo 20 %,
• udeležba zaposlenih pri dobičku družbe naj bo obdavčena s stopnjo 25 %, brez kakršnih koli drugih pogojev, omejitev ali shem,
• časovno omejitev za neobdavčene kapitalske dobičke (nepremičnine, deleži, delnice in tudi izvedeni finančni inštrumenti) naj s sedanjih 15 oziroma 20 let (pri izvedenih finančnih inštrumentih) znižajo na deset let, in to brez stopničastega zmanjševanja obdavčitev vsakih pet let,
• pri normiranih s. p., ki so obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve najmanj šest mesecev, naj bo meja za normirani s. p. 100.000,00 EUR prihodkov, normirani odhodki naj znašajo 60 % za vseh 100.000,00 EUR, stopnja obdavčitve naj bo 20 %, pri vseh ostalih normiranih s. p. pa naj bo meja 50.000,00 EUR, normirani odhodki naj znašajo 60 % za vseh 50.000,00 EUR in stopnja obdavčitve 20 %.

Obdavčitev pravnih oseb

Pri obdavčitvi pravnih oseb predlagam, da stopnjo obdavčitve s sedanjih 22 % znižajo na 15 %, kar je bil končni cilj zadnje velike davčne reforme iz leta 2006. Takrat smo uzakonili postopno znižanje obdavčitve pravnih oseb s takratnih 25 % na 15 %. Tako so davčno stopnjo postopoma zniževali do 17 %, nato se jo najprej zvišali na 19 % in nato na 22 %, kar naj bi veljalo do vključno leta 2028.

Vse ostale zadeve v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb naj bi ravno tako preverili in po potrebi dopolnili oziroma spremenili. Prav gotovo je spremembe potrebna določba o pokrivanju izgube, ki je sedaj omejena na pet let. Menim, da je to omejitev potrebno ukiniti, saj izguba ni ugodnost, temveč ovira v poslovanju, ki je posledica različnih razlogov, na katere davčni zavezanec praviloma ne more vplivati.

Obdavčitev unovčenja virtualnih valut

Zaradi kompleksnosti ugotavljanja ustvarjenih dobičkov pri nakupu in prodaji virtualnih valut predlagam, da uporabijo določbe leta 2022 pripravljenega predloga Zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut (ZDUOVV), ki smo ga takrat pripravili v Strateškem svetu za debirokratizacijo. Zakon je imel samo 19 členov. Predlagali smo, da bi davek plačevali od vrednosti unovčenih virtualnih valut, doseženih v davčnem letu. Za unovčenje bi šteli priliv na transakcijski račun imetnika virtualne valute. Predvideli so petodstotno stopnjo davka od unovčenega zneska. Za unovčenja do 10.000,00 EUR so  predvideli oprostitev. V primeru izgube pri unovčenju virtualnih valut bi davčni zavezanec lahko dokazoval izgubo z vložitvijo napovedi.

Ta zakon je prejšnja vlada posredovala državnemu zboru v sprejem, vendar je zmanjkalo časa, sedanja vlada pa je zaključila postopek sprejemanja tega zakona  https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/jY_BCoJAFEW_xYVb31OxrJ0SGGMRapLNJjSmUVBHximhr09oVZT4dvdyzoUHFDKgbf6oeK4q0eb1mM90cSGr0CNhYGLgBC5Gx_AQk62Prr-E0xdgxQ5GG8vfJ2hjkphA5_j45zyc508AdHqeAOW1KN6vem1huxyoZDcmmTTucqxLpbp-raOOwzAYXAheM-MqGh1_KaXoFWSfJHRNmmbPHTt5mvYCc9LReA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=C1257A70003EE6A1C1258870003BF056&db=kon_zak&mandat=IX

Obdavčitev premoženja

Predlagam, da premoženje (premično in nepremično) obdavčijo po stopnji 0,2 %, s tem da določijo znesek, do katerega premoženje ni predmet obdavčitve. Predlagam znesek 200.000,00 EUR, ki pa ga po opravljenih izračunih lahko zvišajo na 250.000,00 ali 300.000,00 EUR. Ta davek bi bil prihodek občin.

Z uvedbo zakona o obdavčitvi premoženja bi prenehali veljati predpisi o obdavčitvi nepremičnin z NUSZ, zakon za obdavčitev plovil in zakon o davku od premoženja.

Socialni prispevki

Predlagam, da pri socialnih prispevkih ne posegajo v obstoječe stopnje, saj bi to lahko pomenilo zmanjšanje pravic ali pa prenos manjkajočih sredstev iz ostalih vrst davkov. Smiselno bi bilo uvesti omejitev obračunavanja socialnih prispevkov (socialna kapica) tudi za zaposlene. To mejo naj določijo v višini  najvišje možne zavarovalne osnove, ki pri samozaposlenih trenutno znaša 8.382,22 EUR, kar si lahko ogledate na  https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/prispevki_za_socialno_varnost/osnove_za_placilo_ter_zneski_prispevkov_za_socialno_varnost/

Davek na dodano vrednost

Ker se bodo zaradi predhodno predlaganih znižanj davčnih stopenj znižali davčni prihodki v državni proračun, predlagam zvišanje stopnje DDV, in to splošne stopnje s sedanjih 22 % na 24 ali 25 % in znižane stopnje z 9,5 % na 10,0 %. Ocenjujem, da glede na predlagana znižanja obdavčitve fizičnih oseb predlagano zvišanje stopnje DDV ne bo imelo negativnih posledic na njihove dohodke.

Davčni postopek

Potrebno je posodobiti zakon o davčnem postopku in davčnim zavezancem dodeliti več pravic. Prav tako je potrebno razmisliti, ali v zakon o davčnem postopku vnesti določbe o odgovornosti finančnih uradnikov, ki davčnim zavezancem izdajajo nezakonite odločbe o odmeri davka.

Zakon o finančni upravi

V zakonu o finančni upravi je potrebno uvesti odgovornost finančnih uradnikov za nespoštovanje sodb sodišč kot tudi odgovornost za izdajo nezakonitih odločb. Prav tako je potrebno omejiti mandate direktorjev finančnih uradov na štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Tovrstno ureditev je že sprejela prejšnja vlada, sedanja vlada pa jo je odpravila, kar pomeni, da direktorji finančnih uradov nimajo več mandata.

Glede na reorganizacije pri poslovanju finančne uprave, ko uvajajo posebne oddelke za specializirana področja dela po posameznih finančnih uradih, gre za tako imenovane  kompetenčne centre. Z uvedbo teh kompetenčnih centrov finančni uradi izgubljajo svoj pomen, saj v svojih sestavi nimajo več vseh funkcij dela, kot so jih imeli prej, in s tem v bistvu postajajo izpostave Generalnega finančnega urada.

Davek na finančne storitve

V zakonu o davku na finančne storitve je potrebno odpraviti večkratno obdavčenje storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov.

Davčni zakoni

Potrebno je pripraviti nove oziroma prečiščene in preštevilčene tekste davčnih zakonov, saj so vse spremembe v zadnjih letih povzročile nepreglednost pri teh davčnih zakonih.

Predlagam, da v obdavčitev dediščin in daril ne posegajo.

Delo upokojencev

Predlagam, da upokojencem, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in želijo delati še naprej, omogočijo prejemanje celotne pokojnine, ne pa le sedanjih 40 % (prva tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev). Prav tako jim je potrebno omogočiti, da so še naprej lahko direktorji v pravnih osebah in da zaradi tega ne izgubijo pokojnine.

Mag. Ivan Simič