V oddaji Beremo je voditelj Metod Berlec gostoval teologa, filozofa in upokojenega ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa. Govorila sta o aktualnem družbeno političnem dogajanju, položaju cerkve v družbi in božično- novoletnih praznikih. Stres je pomembno sodeloval pri demokratizaciji in osamosvojitvi Republike Slovenije in z zaskrbljenostjo gleda na procese, ki smo jim priča zadnjem času pod sedanjo vladno garnituro, kjer se zaničujejo temelji, na katerih je nastala samostojna država, kot je ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in tudi kršenje parlamentarne procedure.
“Pred dobrimi tridesetimi leti si nismo mislili, da se stvari lahko razvijajo, kot se sedaj. Menili smo, da bo šlo v smeri močnega utrjevanja pravne države, spoštovanja ustave, predvsem človekovih pravic. Tudi to, da odločilne besede nimajo razni politični interesi ali vplivi močnih osebnosti ali skupin, ampak da bo prevladovalo tisto, kar je prav za skupno dobro, za narod, državo”, je dejal dr. Anton Stres. Zdaj pa ima vtis, pravi, da so vsi drugi interesi močnejši in da spet prihajamo v revolucionarno obdobje, ko ljudje niso bili pod zakonom, ampak nad zakonom, ko je bil zakon pod politično voljo. “Ta nejasnost glede tega, kdo ima tukaj zadnjo besedo, se pravi ustava ali tisti, ki lahko edini ustavo razlaga v duhu prejšnjih razlag, je sedaj še bolj poglobljena”.
Vrsto let je bil predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, vodil je tudi Komisijo Škofovske konference za ureditev odnosov z državo. V oddaji Beremo je tudi komentiral spremembo zakona o verski skupnosti. Vladajoča vladna garnitura je namreč spremenila tudi uredbo in verskim skupnostim vzela status splošno koristne organizacije. “Ta preklic, da so cerkve družbeno koristne organizacije, je pravzaprav odvzeto le v vladni odločbi, ni pa v zakonu samem. Da cerkve so družbeno koristno organizacije, je ustavno sodišče že najmanj trikrat potrdilo,” je pojasnil Stres. Ta vlada tega ne more kar tako črtati, je dodal.
“V zakonu o verski svobodi pa so spremenili le majhno določbo, ki je lahko pomembna. Prej je pisalo, da lahko država daje podporo, tudi finančno, verskim skupnostim kot družbeno koristnim organizacijam najmanj 60 odstotkov. Zdaj je vlada črtala besedo najmanj, torej odslej po tem zakonu vlada ne bo z odločbami teh stvari spreminjala, ampak je to fiksirano na 60 odstotkov”, je o spremembi zakona povedal Stres.
Ali cerkev res nima več vpliva?
Moč cerkve slabi in izgubila je neko moralno avtoriteto zaradi spolnih in tudi finančnih afer. Stres te obžaluje in pravi, da so to obsojanja vredna dejanja, ampak to ne zadeva osnovnega poslanstva krščanstva. Je pa res, da je tudi cerkev sestavljena iz ljudi, ki imajo grešno naravo. Pri izhodiščnem vprašanju o slabljenju moči cerkve pa je poudaril, da se je zgodila sekularizacija v javnem pomenu oziroma političnem, to ne pomeni, da ljudje niso več verni. Prav tako sekularizacija ni bil svetovni, ampak evropski pojav.
Ena diktatura namesto druge – daleč smo od visoko razvite demokratične družbe
Cerkev bi lahko bila tudi nevladna organizacija, saj spada pod civilno družba. To, da tudi civilna družba vpliva na politiko, je demokracija, je prepričan Stare. Demokracija je to, da se parlamentarna večina, ko sprejema zakon, tudi posvetuje z družbeno skupino, ki se je zakon dotika. Tega pri nas ni, pravi Stres. Če se sprejema zakon o verskih skupnosti in se verske skupnosti ne vpraša nič in nič ne upošteva, potem to ni demokracija, ampak diktatura parlamentarne večine. Pri nas pa je slišan le en del civilne družbe, ki je v sozvočju z vlado.
V nadaljevanju sta govorila še o evtanaziji in papeževem blagoslovu istospolnih parov, za katerega je dejal, da bo povzročil veliko zmedo med verniki, a tudi pritisk na duhovnike, zato meni, da bo to velik kamen spotike. Več si oglejte v oddaji.
A. G.