Vlada Roberta Goloba je skupaj z ministrom Luko Mescem skuhala pravo godljo s socialističnimi eksperimenti. Stimulacije delavcem se zaradi dviga minimalne plače in drugih obremenitev nižajo.
V državni logistični velesili Intereuropa d.d. se po novem letnem dvigu minimalne plače, ki ga je uvedla Levica pod vodstvom ministra Luke Mesca, dogaja klasična “socialistična uravnilovka” na račun sposobnejših zaposlenih. Uprava je posledično domnevno posegla po znižanju variabilnega dela plač – t.i. simulacij individualne uspešnosti – pri delavcih z več znanja, odgovornostjo in zahtevnejšimi delovnimi mesti.
“Po dvigu minimalne plače je uprava znižala stimulacije individualne uspešnosti. V praksi to pomeni, da se zaposlenim z več znanja, odgovornostjo in zahtevnejšimi delovnimi mesti jemlje del plačila, da se pokrije zakonski dvig minimalne plače. Gre za tipičen primer uravnilovke in kratkoročnega razmišljanja, kjer se kaznuje bolj sposobne in motivirane zaposlene,” je v elektronskem sporočilu zapisal vir, ki želi ostati anonimen.
Posledice so po njegovih besedah že očitne: močno nezadovoljstvo, padec motivacije, zmanjšano zaupanje v vodstvo in celo val odpovedi. Produktivnost pada, zaupanje v management pa je na najnižji točki. Kot še posebej problematično izpostavlja, da gre za podjetje v večinski lasti države – kjer se uprave menjavajo kot na tekočem traku, odgovornosti za dolgoročno škodo pa praktično ni. Na podjetje smo naslovili novinarska vprašanja, odgovore pa objavimo, ko jih prejmemo.
Delodajalci bijejo alarm: vlada uničuje konkurenčnost
Tudi Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) skupaj z evropsko krovno organizacijo BusinessEurope ostro opozarja na katastrofalno stanje. V pismu-apelu z dne 6. februarja 2026, naslovljenem na predsednika vlade dr. Roberta Goloba in celotno vlado, predsednik BusinessEurope Fredrik Persson in predsednik ZDS Marjan Trobiš jasno sporočata: besede in ambicije niso več dovolj – čas je za konkretne ukrepe v letu 2026, sicer bo Evropa dokončno izgubila globalno tekmo.
Med drugim pozivajo k takojšnjemu zmanjšanju regulatornih ovir, ki dušijo enotni trg, mobilnost delavcev in izdajo dovoljenj podjetjem, znižanju cen energentov brez odstopanja od realnih ciljev dekarbonizacije, liberalizaciji tarifnih sistemov in izkoriščanje že dogovorjenih ter prihajajočih trgovinskih sporazumov (Mercosur, Indija, Mehika, Indonezija), odpiranju kapitalskih trgov in odpravljanje ovir za tuje investicije, poenostavitvi delovnopravne ureditve na ravni EU in vsaj 50 % sredstev Evropskega socialnega sklada (ESF+) usmeriti v resničen razvoj veščin.
Avtorja poudarjata, da je Slovenija v zadnjih letih na teh področjih opazno nazadovala – natanko v času, ko Golobova koalicija nadaljuje socialistične eksperimente z vse višjimi obremenitvami gospodarstva.
A.H.