Prejšnji mesec sem v članku Rdeči alarm – preprečimo potop Slovenije pisal o zaroti zoper evropsko in slovensko družbo, ki se odvija z levičarskim ideološkim bojem proti vsakršni normalnosti, posebej še družini. Skrajna levica pa v pomembnem delu izkorišča tudi politično nestabilno situacijo cele vrste bližnjevzhodnih in afriških držav. Resnične in namišljene begunce, ekonomske migrante, afriške in arabske džihadistične zavojevalce Evrope zlorablja za slabitev zibelke najpomembnejših svetovnih civilizacij.
Pristopi levičarskih aktivistov so dobro naštudirani, saj obsegajo neposredno uvažanje nezakonitih migrantov s Soroševimi plačanci iz NVO z ladjami na morju in tihotapskimi tolpami po kopnem.
Drug način pa obsega strašenje s sovražnim govorom, zaroto molka ter intenzivno pranje možganov prebivalcem tistih evropskih držav, ki so po mnenju izrojene levice njihovemu projektu rasnega premešanja Evrope premalo naklonjene. No, v Sloveniji se zadnja leta pospešeno dogaja oboje. Za neposredno nadomeščanje splavljenih otrok in v tujino pobeglih mladih je z Ahmadom Šamijem na kongresu SMC in s kvotnimi naseljevanji migrantov poskrbel kar Cerar osebno. Za pranje možganov pa so strici globoke države zadolžili režimske medije in družboslovne fakultete. Kot socialni delavec in novinar dokaj dobro poznam delovanje določenih fakultet in ministrstev. Pa vendar sem bil nemalo presenečen, ko sem po zaslugi prisebnega študenta Filozofske fakultete, ki se je odzval na moj poziv po razkrivanju delovanja levičarskih skrajnežev na fakultetah, izvedel za predavanje, ki razkriva skrivno rekrutiranje novih pro-migrantskih aktivistov po naših fakultetah. Zgodba, ki sledi, vas bo ponovno prepričala, da so edine kvote, za katere se bo po novem v visokem šolstvu in centrih za socialno delo treba odločno postaviti, moške.
Poglejte, kaj Fakulteta za socialno delo počne s svojimi študentkami!
Zgodba je preobsežna, da bi se jo dalo stlačiti v en sam zapis, zato bomo danes bežno poškilili v zakulisje pro-migrantskega in homoseksualnega aktivizma Fakultete za socialno delo. Družinski referendum decembra 2015 in zgodba nesrečnih koroških dečkov sta večino profesorjev Fakultete za socialno delo razgalila kot ideološke hujskače, ki so za judežev denar sposobni zatajiti stroko in kot patetični hlapci stopiti v bran režimske tete Pehte v osebi Anje Kopač Mrak. Svoj žalostni sloves so opravičili tudi v učnih programih, ki so jih »oplemenitili« s skrajnimi ideološkimi koncepti in predmeti, kakršna sta Socialna pravičnost in radikalne perspektive v socialnem delu ter Socialno delo onkraj heteronormativnosti.
No, kaj praktično pomenijo te “radikalne perspektive v socialnem delu” boste izvedeli po zaslugi pogumnega študenta Filozofske fakultete, ki ni mogel verjeti lastnim ušesom, kaj se dogaja na Fakulteti za socialno delo. Naš vir, ki iz vsem znanih razlogov ne želi biti imenovan, je za Novo24TV razkril nadvse zanimivo dogajanje na oddelku za etnologijo FF konec preteklega tedna. Tja so namreč prišle študentke magistrskega študija Fakultete za socialno delo predstavit aktivistične izkušnje iz svojega druženja z ilegalnimi migranti v Srbiji.
Študentke poslali, da zabavajo migrante, k ženskam in otrokom jih niso pustili!
Fakulteta za socialno delo je pred kakšnim mesecem pod krinko pridobivanja strokovnih izkušenj poslala osem študentk v migrantski center v Srbijo. Gre za znani skvot na hrvaško srbski meji, kjer se nahajajo iz Avstrije in drugih držav vrnjeni ter pri ilegalnem prestopu meje ustavljeni bližnjevzhodni in afriški ekonomski migranti. Naša dekleta so poslali v migrantski center z namenom, da se “družijo” z migranti, ob čemer naj bi razvijale empatijo ter razbijale stereotipe in predsodke, kot sta po pripovedi vira ta, da migranti z ženskami ne ravnajo spoštljivo in da so mnogi med njimi nevarni povratniki iz sirske vojne. Zanimivo je, da jim, po pripovedovanju vira, k ženskam in otrokom niso pustili.
Naslednje vprašanje, ki se postavlja, je, ali Fakulteta za socialno delo v Sloveniji ne najde nobenega primera človeške stiske, brezdomca, ostarelega, bolnega ali zapuščenega človeka, ob katerem bi bodoče socialne delavke lahko razvijale empatijo? Po pripovedi vira so bodoče socialne delavke do “mladih, lepih fantov z belimi zobmi” razvile tolikšno empatijo, da so se nekatere v času druženja v skvotu zaljubile v migrantske fante in sedaj iščejo načine, kako bi se vrnile, o svojih čustvenih stiskah pa se gredo nekakšno skupinsko terapijo zaradi travm, ki naj bi jih prinesle iz migrantskega skvota. Kaj o navedenem porečejo na Fakulteti za socialno delo, bomo preverili v prihodnjih dneh.
Od Fakultete za socialno delo je pošiljanje bodočih socialnih delavk v skvote, kjer so po pripovedovanju našega vira z miganjem ritk v ritmu račk in makarene zabavale testosteronske mladce, nadvse neodgovorno. Zgovorna je tudi odsotnost vsakršnih objav o dogajanju v Srbiji na strani Fakultete za socialno delo. Edini podatek o tej avanturi naših študentk je bilo mogoče najti na strani etnološkega oddelka FF, ki je v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo priredil aktivistično predavanje, v katerem so izbrane študentke socialnega dela svoje navdušenje prenašale na kolegice in kolege na študiju etnologije. Sodeč po prijavi dogodka, pa so se nekateri takšnemu pranju možganov uprli.
Česa empatične aktivistke ne vedo?
Zapomnimo si, da krščanska Evropa dopušča različna mnenja. Krščanska Evropa dopušča različne vere, medtem ko večinsko muslimanska Evropa ne bo dopuščala različnih mišljenj, ne bo dopuščala ateizma, ne bo dopuščala krščanstva, ne bo dopuščala drugih ver. Tako kot je denimo v Katarju ali Savdski Arabiji.
Za rešitev Evrope in Slovenije se moramo zdaj združiti verujoči in neverujoči, zato da popravimo in ohranimo svet, v katerem živimo, ker v nasprotnem primeru se bo zelo kmalu zgodilo – da boste, tako kot je rekel avstrijski predsednik, vse naše dame hodile pokrite, ne boste več smele vzgajati otrok v veri staršev, dedkov, babic, prepovedali vam bodo voziti avtomobile, iti samim ponoči ven, se ukvarjati s politiko in bo odnos do vas takšen, kot je v muslimanskem svetu. Raziskovalnega novinarskega filma Za tančico mošej si naše zaljubljene altruistke najbrž ne bodo ogledale, ker je “nestrpen” do ubogih “beguncev”, čeprav je tudi najbolj naivnim in nekritičnim “človekoljubom” po Evropi že odprl oči. Za tako resne stvari gre.
Gre za peklenski načrt slovenskih levičarjev, ki so se odločili, da je za njihovo preživetje ključno naslednje: zlorabiti muslimanske migrante, s proti družinsko politiko vzpostaviti obubožanje Slovenije in dolgoročno vzpostaviti socialne nemire. Korak v tej smeri je storjen tudi z nemirom v glavah in pregretih srčkih naših novopečenih aktivistk, ki začuda v ljudeh, kakršnih je na domačem pragu vse polno, ne najdejo možnosti za razvijanje empatije. Treba je v Srbijo, k “mladim fantom z lepimi zobmi”, ki naivnim mladenkam v “all starkah in vanskah” svojih resničnih zgodb, namenov in stisk ne bodo pripovedovali, so pa zanje “uporabne” kako drugače. Smrdi po prevari.
Franci Donko